Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Odnosi in socialna prva pomoč Življenje, ah to življenje Samski ljudje brez otrok so večinoma zagrenjeni in egositični

Samski ljudje brez otrok so večinoma zagrenjeni in egositični

Naslov ni zrasel na mojem “zeljniku”, temveč sem na kratko povzela razmišljanje ene ženske v spodnji temi. Šokirana sem bila nad njenimi besedami, ki so meni žaljive, sam sem (vsaj zaenkrat) samska in brez otrok.

Napisala pa je tole:
…Ljudje, ki sami nimajo otrok, so pogosto samozadostni egoisti, ki so izbrali, da svojega udobja ne bodo delili z nikomer, ali pa zagrenjene osebe, ki jim ni uspelo ustvariti družine in so zavistni tistim, ki jo imajo…”

Draga avtorica tega posta. Ne, tisti, ki nimamo otrok, pogosto nismo samozadostni egoisti, ki svojega udobja ne želimo deliti z nikomer. Eni smo pač imeli smolo, da smo dosti časa hodili z nekom, pa smo se potem razšli in smo sedaj brez partnerja. Eni si ga ne dobimo, ker nismo dovolj samozavestni in lepi, zaradi česar se pripadniki nasprotnega spola ne lepijo avtomatično na nas. Eni smo sramežljivi in ne zahajamo pogosto v družbo. Eni ne moremo imeti otrok. Prav tako nismo zagrenjeni, ker nam ni uspelo ustvariti družine. Po pravici povedano bi si lahko ustvarili družino, če bi vzeli ta prvega partnerja, ki smo mu bili všeč – a kaj ko nismo taki, da bi bili z nekom, samo zato, da bi bili z nekom. Tudi ne zavidamo ničesar. Zavidam kvečjemu mamicam, ki imajo lepega, mirnega otroka, ki je ubogljiv in ki se zna prijetno obnašati. V svojem življenju sem spoznala samo nekaj otrok, in priznam njihovim mamicam zavidam. A po pravici povedano, imam še vrsto let, da naredim takega otroka, zato mi ni potrebno bit zagrenjena, prav tako ne zavistna.

Avtorica posta, meni se zdi, da te tvoje besede izvirajo kvečjemu iz tvoje lastne zagrenjenosti. Poročila si se s ta prvim, ki ti je bil približno všeč, pomembno ti je bilo samo, da imaš nekoga, sedaj imaš z njim svoj trop otrok, srečna z njim pa nisi, zato so zate le otroci tisti, ki ti osmislijo življenje. Smiliš se mi.

Evo, morala sem se skašljati.

Meni si povedala vse: zavidaš mamicam, ki imajo lepega, mirnega otroka. Ker stremiš k popolnosti, bom na koncu izvisela sama in postala vse to, kar trdiš, da nisi. V bistvu že postajaš.

Če stopiš mački na rep, zacvili. In prav to si dokazala ti s svojim postom.

Jaz se tudi strinjam, da to nujno ne drži. Ni vse črno belo. Verjetno tudi za nekatere samske to drži, ampak neumno je posploševati na vse samske.

Jaz sem sicer trenutno samska, otroka imam s prvega zakona in ne želim biti vzvišena, ampak ne najdem sebi primernega moža. Za to je krivo od tega, da ne hodim veliko ven, da nimam veliko družbe, do tega, da večina moških, ki mi pride na pot ne ustreza mojim željam in pričakovanjim – kakršna koli že so.

nova
Uredništvo priporoča

Moje mnenje je, da si na dobri poti, da postaneš zagrenjena stara teta. Res si povedala vse o sebi, s tem, ko si povedala komu zavidaš.

Otroka namreč ne naročiš po katalogu in mirnih, pridnih in ubogljivih lutk ne delajo, vsaj ne takih živih. S takim pričakovanjem je res boljše, da si kupiš enega Ostržka in moliš boga, da nekega dne postane fantek z gumbom “on” in “off”. Imaš nerealna pričakovanja od življenja. In ja, taki kot si ti, po videnih primerih, navadno postanejo zagrenjeni in zateženi, če pa postanejo slučajno starši, pa sem prepričana, da popušijo v tej vlogi že v prvih mesecih življenja z dojenčkom.

Doma imam hiperaktivnega otroka…. sama vem, da neskočno zavidam mamam, katerih otroci so mirni in ubogljivi…

NI res sploh. Zelo slabo je postavljena teza, to da si samski ni del karakterja ampak je okoliščina in z zagrenjenostjo in egoizmom nima veze. Tudi ljudje, ki so v paru so egoistični in zagrenjeni, zato pa je toliko skokov čez plot in drugih pizdarij, ker v osnovi nimajo samospoštovanja!

Če mene vprašaste, je več zagrenjenih žensk z otrocmi, ki imajo moške doma – moja svakinja, tašča…

Sama imam dva otroka, daleč od mirnih in vzornih sta. A ju ne bi zamenjala za nič na svetu. Ja, partnerja pa bi včasih, no, večkrat. 🙂

V vrtcu sem imela vzgojiteljico – uh, od takarat je že 35 let! – ki je bila samska in brez otrok. Zlata ženska!! Vsi otroci smo jo imeli najrajši. In ona vse! In vsi, že dologo odrasli, se je še vedno z veseljem spominjamo. In ona nas, vse otroke, ki nas je v svoji polni delovni dobi pazila in vzgajala, si nas je zapomnila.
Še vedno mi polepša dan, ko jo srečam; ravno pred kratkim sva se srečali v trgovini in se je čudila, kako sta moja otroka že velika. 🙂

Poskusimo brez stereotipov, življenje bo lažje, enostavnejše, lepše!!

Poznam dve samski osebi brez otrok, ki živita zavidanja vredno življenje. Sama sem v srečni zvezi, zaenkrat še brez otrok, živim mirno in povprečno življenje. POznam žal tako živčne in nesrečne mamice z neodgovornimi možmi kot zadovoljne starše z zadovoljnimi otroki. Predvsem ob prvih se vprašam, kaj hudiča so rinili v v zvezo in rojevanje otrok, če jim na čelu piše, da bi morali biti vsaj brez otrok, če ne že samski.
Na MON-u je take mogoče brati vsak dan.

Sicer pa vsakršno posploševanje največ pove o osebi, ki ga razširja – o njeni nezrelosti in zafrustriranosti. Definitivno ni vredno komentiranja in si jih nihče ne želi v svoji bližini.

Obsojas stereotipno mnenje, da so samske take in take.. obenem pa tudi sama posplosujes. Res ni vse samo crno in belo…
Cudno: obstajajo tudi prav prijetne samske osebe in “zagrenjene” porocene…hehe

Na tem je nekaj resnice. Ljudje, ki so samski ali v paru, vendar brez otrok, ponavadi postanejo egoistični in zagrenjeni. Mogoče da so še v redu, dokelr so v paru, ko pa postanejo samski, so pa večinoma zagrenjeni, efoistični in skoraj že zlobni.
Poznam pa tudi nekaj starejših parov brez otrok, ki so pa dušice. Zato pravim ni nujno, je pa povečini res tako.

Kar tolaži se ti, ki si v paru in z otroci, da si nad vsemi in boljša in da sta ti egoizem in zagrenjenost tuja. Polno kričanja je slišati tu po forumu … kako zlobno hmmm, kako efoistično hmmm, če bi kdo vedel, kaj je efoizem
to vodi že v evforijo, skorajda ha ha

vsaj tako se reče. Sem poročena, imam dva zelo živahna otroka in vedno rečem, kako zelo zavidam tistim mamicam, ki imajo mirne, tihe, pridne otroke. Saj jim v resnici ne, ampak je pravo olajšanje, ko katerega vidim, kajti naša dva sta mirna samo, ko spita.

In ko sem bila samska in brez otrok, sem življenje uživala na polno. Nisem bila zagrenjena takrat in nisem zagrenjena danes. Sem pa zgrožena, ko berem ženskice predvsem v teh dneh aktualnih temah o taščah. Tam pa so zagrenjene ženske, pa niso samske in ponavadi tudi ne brez otrok.

Kar tolaži se ti, ki si v paru in z otroci, da si nad vsemi in boljša in da sta ti egoizem in zagrenjenost tuja. Polno kričanja je slišati tu po forumu … kako zlobno hmmm, kako efoistično hmmm, če bi kdo vedel, kaj je efoizem
to vodi že v evforijo, skorajda ha ha[/quote]

hecno, najbolj se v tem trenutku tebe sliši kričati – zakaj, se ne ve točno, saj je bil zgornji prispevek čisto miroljuben in dovolj objektiven.
Ravno takšni kot ti se počutijo nad ostalimi, sicer si ne bi jemali pravice, da se spuščajo v druge kot splašene frfotajoče kure…. pa pri tem sploh ni pomembno, ali si samska, v paru, z otroki ali brez. Zagrenjena in zlobna si itak.

Če bi znali brat, bi videli napisano:

“Ljudje, ki sami nimajo otrok, so pogosto samozadostni egoisti”

Ampak ker ne znate brat, pišete o stereotipih, o metanju vseh v isti koš itd. Avtorica pa samo piše da je stvar POGOSTA. Če razumete po slovensko, kaj to pomeni. In se popolnoma strinjam z njo. Samo eden od mnogih primerov, ki jih poznam: V soseščini je umrla stara ženička. Za njo naj bi trije otroci razdelili premoženje. Tisti, ki je živel najbližje in tudi skoz skrbel za ženičko, je dobil samo simbolični delež. Ker se je večine polastila samska ženska šestdesetih let. Ki tete sploh ni obiskovala, niti skrbela zanjo. Ker ej bila šefica, je imela denarja kot solate, lastniško stanovanje, Audija, odlično penzijo. Pa je nojno potrebovala še tisto dediščino. In zakaj je dobila večino? Ker je prišla na razpravo z najboljšimi odvetniki ki so poskušali vse ostale prikazati kot lopove, nevredne dedovanja. Toliko o tem.

In ti ki znaš brat mi zdaj razloži poanto zgodbe, ki jo ti poznaš? Si eden od dedičev? Si nevoščljiv, ker ne voziš Audija? Ali ker je dedovala po oporoki? Kaj ima to sploh veze s samskimi in egoističnimi?

Ker je zgoraj govora o POGOSTO – to ni enako kot metanje v isti koš? Obrazloži prosim.

Kar tolaži se ti, ki si v paru in z otroci, da si nad vsemi in boljša in da sta ti egoizem in zagrenjenost tuja. Polno kričanja je slišati tu po forumu … kako zlobno hmmm, kako efoistično hmmm, če bi kdo vedel, kaj je efoizem
to vodi že v evforijo, skorajda ha ha[/quote]

Jaz sem v paru in z enim najstniškim otrokom. Zelo si želim in zelo upam, da bom imela še enega otroka, ampak nama v petnajstih letih ni uspelo. Kakor sem bila prej velika ljubiteljica otrok, jih cerkljala, se igrala z njimi, se znala spustiti na njihov nivo, me zdaj otroci vse bolj motijo, ker jaz ne morem imeti še enega. Pred njimi se zapiram vase in se zelo odklonilna do njihove družbe. Nisem še v fazi, da bi bila zagrenjena, ampak če se ne bom kmalu vzela v roke, bom postala samozadsotni egoist, kljub temu, da enega otroka imam. In vse to samo zaradi velike želje po otrocih, ki sem si jih želela vsaj 3, bolje več kot premalo.

Jaz sem v paru in z enim najstniškim otrokom. Zelo si želim in zelo upam, da bom imela še enega otroka, ampak nama v petnajstih letih ni uspelo. Kakor sem bila prej velika ljubiteljica otrok, jih cerkljala, se igrala z njimi, se znala spustiti na njihov nivo, me zdaj otroci vse bolj motijo, ker jaz ne morem imeti še enega. Pred njimi se zapiram vase in se zelo odklonilna do njihove družbe. Nisem še v fazi, da bi bila zagrenjena, ampak če se ne bom kmalu vzela v roke, bom postala samozadsotni egoist, kljub temu, da enega otroka imam. In vse to samo zaradi velike želje po otrocih, ki sem si jih želela vsaj 3, bolje več kot premalo.[/quote]

podpišem!
pa še to: kljub vsem mentalnim naporom ostajamo živalska vrsta, katere osnovni namen (v skladu z naravnimi zakoni) je reprodukcija za nadaljevanje vrste. Če to izpade, pač pogosto pride do občutka zagrenjenosti – v tem ni nobene posebne filozofije, ampak biološka nujnost organizma, da ohrani vrsto. Če se vam ljubi, lahko najdete celo vrsto razlag, a dejstvo ostaja.

Jaz sem v paru in z enim najstniškim otrokom. Zelo si želim in zelo upam, da bom imela še enega otroka, ampak nama v petnajstih letih ni uspelo. Kakor sem bila prej velika ljubiteljica otrok, jih cerkljala, se igrala z njimi, se znala spustiti na njihov nivo, me zdaj otroci vse bolj motijo, ker jaz ne morem imeti še enega. Pred njimi se zapiram vase in se zelo odklonilna do njihove družbe. Nisem še v fazi, da bi bila zagrenjena, ampak če se ne bom kmalu vzela v roke, bom postala samozadsotni egoist, kljub temu, da enega otroka imam. In vse to samo zaradi velike želje po otrocih, ki sem si jih želela vsaj 3, bolje več kot premalo.[/quote]

podpišem!
pa še to: kljub vsem mentalnim naporom ostajamo živalska vrsta, katere osnovni namen (v skladu z naravnimi zakoni) je reprodukcija za nadaljevanje vrste. Če to izpade, pač pogosto pride do občutka zagrenjenosti – v tem ni nobene posebne filozofije, ampak biološka nujnost organizma, da ohrani vrsto. Če se vam ljubi, lahko najdete celo vrsto razlag, a dejstvo ostaja.[/quote]

Otrok je otrok. Če nisi sposoben imeti rad tujih, potem je boljše, da lastnih nimaš, ker bi jih rojeval le iz egoizma.

Nisem samska, imam partnerja, želim si otrok. Žal jih do svojega 40 nisem uspela pridelati. Vsega je bilo po malem, sploh pa me je stiskala finančna stiska. Otroka enostavno nisem želela spraviti na svet, ne da bi mu lahko nudila vsaj normalne počitnice. Nisem zagrenjena, tudi ljudje okoli mene me vidijo kot veselo in toplo. Ne ukvarjam se pretirano s seboj, otroke imam rada, za njih veliko delam, obožujem nečake. Se kregam, vendar skušam biti asertivna in nekrivična. vendar, vsakemu ne moreš zmeraj ustreči. Da bi posplošila, da so ljudje brez otrok zagrenenjeni? Eni so drugi niso, vendar dvomim, da je to vzrok zagrenjenosti. Prej bi rekla, da je njihova celotna psiha pridelala to, da so zagrenjeni in da zato niso želeli imeti otrok (če gre seveda za odločitev). Ljudje brez otrok imamo samo več časa za ukvarjanje s seboh. Sigurno to prinese s seboj nekatere stavri, tako kot otroci. Ljudje s takimi klišeji se mi zares smilite, saj ne vidite dlje, kot od svojega nosu. Tako da… Se strinjam z avtorico posta do neke mere, tudi jaz si želim mirnih n ubogljivih otrok, vendar bom sprejela tudi, če taki ne bodo.

New Report

Close