Neodgovorni moški
V temah pogosto zaznam, da se omenja moške, ki ne zmorejo ali nočejo prevzeti odgovorne vloge odraslega partnerja in očeta. Pogosto se jih omenja kot reve, razvajene fantke, narcisoidne mamine sinkote, ki gledajo samo na svoje koristi ipd.
Kaj menite o tem? So vsi moški resnično tako sebični?
Ali so vsi »moderni moški«, ki dajo nekaj nase, takšni?
Kakšne izkušnje imate z njimi (konkretnih imen prosim ne omenjajte)?
Kakšna je vloga ženske v odnosu s takšnim moškim?
Ali je res vedno kriv samo moški?
Kako se lotiti reševanja odnosa, ko pride do težave zaradi »odgovornosti« (konkretni predlogi)?
Kako lahko sin takšnega moškega postane odgovoren?
Pogosto zato, ker v samih temah večinoma sodelujejo ženske in zato imamo pred očmi vedno le eno plat nekega odnosa. Moški težje izrazijo čustva, kaj šele, da bi to strnili v nek smiseln odgovor.
Pripisovanje neke lastnosti le enemu izmed partnerjev je zato nerealno.
Bi bilo zato fajn, če bi tudi moški izrazili svoj pogled.
saj niso samo moški taki. poznam eno žensko, ki je še trikrat bolj sebična in lažniva kot so “taki moški”. kar se tiče moških imam jaz izkušnje le s tem, da nekaj rečejo pa tega potem nikoli ne naredijo. vendar sem tega pri moških nekako že navajena, tako da ja, od časa do časa je VSAK moški tak. da pa je taka ena ženska, ki se ima za pametno, zrelo, odgovorno, z družino… si pa nisem mislila, da je lahko še hujša kot moški!
Ne, vsi niso takšni. Moderni moški zame vsekakor ni takšen :).
Neresni, mevžeki, fantki so zame tisti, ki so stari recimo 30 let. Pa jim vse mama pobedena, svojo plačo pa zapravijo za luksuz. Hrano, položnice plačuje mama, čisti mama, pere mama. Ali še hujše, da v službo sploh ne hodi.
Ne mislim, da so taki vsi 30+letniki, ki živijo še doma. Je pa veliko takih, ki živijo doma pa denar, ki ga zaslužijo, porabijo za popivanje, žuranje.
Takih si res nobena ne želi imeti na grbi. Če pri 30 ni odrasel, tudi pri 40ih ne bo.
A po drugi strani pa obstajajo ženske, ki igrajo vlogo matere svojemu partnerju.
Če si nobena ne bi želela takšnih, potem ne bi skoraj vsakodnevno prebirali takšnih in podobnih tem, kjer se ženska pritožuje nad nesposobnostjo svojega partnerja.
Saj ženske nihče ni silil, da izbere takšnega.
Da se je moški spremenil, je seveda le izgovor. Menim, da se gre le za to, da ženska ni poznala sebe, kdo je. To je spoznala šele v odnosu.
To so ženske, ki gredo v večini z “glavo zkozi zid”.
Nekoga spozna ..a še preden spozna dovolj dobro sebe in partnerja, je
že čas za naraščaj… potem pa obsoja partnerja v nedogled, kako je nesposoben
itd. .. na koncu je seveda vse kriv moški – že 1000x slišano.
Obstajajo tudi resno neodgovorni moški ..ne zagovarjam nikogar..
Ampak se pa sprašujem, kam gleda ženska, ko začne z takim moškim??
..zakaj potem joka kot mali otrok?
Recimo jaz sem bil v zvezi 7.let, pa sem imel občutek, da ženske ne poznam
dovolj.. hotela je otroka …pa sem rekel, da je “še prezgodaj” ..potem je odšla,
zanosila z drugim, sedaj pa me po 3.letih nagovarja, da bi se vrnila k meni,
češ, da ne ve, kam je gledala, ko je spoznala tega debila, s katerim je sedaj,
ter kako sem pametnejši od njega itd. … jaz pa se ji sedaj samo lepo smejem,
in si govorim: “Če si znala nastavit, in ti je bilo lepo, naj ti bo še sedaj!”
Lp.
Se strinjam, Robi. Samo, zato sem pa samska :(, ker take skenslam.
Ja in res so ženske, ki sprejmejo tako vlogo potem pa jokajo, ker ostane tak kot je bil ves čas. Saj takega takoj opaziš, ni treba se it razmerja z njim, ker se prej opazi.
Ja, pa tudi to bo držalo, da take moške vzgojijo predvsem njihove mame (no tudi kak atek se najde, ki svojega sinčija preveč pedena :)), spet ženske :).
A po drugi strani pa obstajajo ženske, ki igrajo vlogo matere svojemu partnerju.
Če si nobena ne bi želela takšnih, potem ne bi skoraj vsakodnevno prebirali takšnih in podobnih tem, kjer se ženska pritožuje nad nesposobnostjo svojega partnerja.
Saj ženske nihče ni silil, da izbere takšnega.
Da se je moški spremenil, je seveda le izgovor. Menim, da se gre le za to, da ženska ni poznala sebe, kdo je. To je spoznala šele v odnosu.[/quote]
Zanimiva tema… avtor, a sprašuješ zase?
Ti moški so odrasli fantki (tega ne mislim ponižujoče) brez očeta. Tu se govori o mamah… kje je bil pa oče, da bi tega fanta naučil, kaj pomeni biti moški? Kaj pomeni zdržati ob ženski? Slika bi bila verjetno nekje takšna: mama sama doma, v otroku najde čustvenega partnerja, moškega pa ni. In ta fantek zraste, nima pojma, kako naj se z ženskami vede, le-te ga omejujejo, ga je v bistvu žensk strah (tako kot ga je bilo strah mame in njenih potreb, ki jih je moral kot otrok zadovoljiti- tu govorim o čustvih, da ne bo pomote) , ko mu pridejo preblizu, se oddalji (ali useka afero, se zapre vase, postane odvisen od nečesa, se začne na veliko družiti s kolegi ipd.). Ženska, ki je v vezi z njim, nosi pač podobno rano: tudi ona v bistvu ne ve, kako se mora moški vesti ob ženski (oče je tudi tam zabrisan, mama ni živela svoje ženskosti), evo pa imamo.
Tega ni malo v Sloveniji.
Kako se to reši? Oba se spoprijameta s tem, kar sta živela v otroštvu, na čisto individualni ravni pa: moški mora sprejeti svojo moškost, jo živeti, ne biti več nemočen fantek, ki se boji “močnih” žensk. Tisto je bilo, zdaj je odrasel. Ženska pa se mora naučiti sprejemati svojo ženskost, jo živeti, začutiti… Pa vedeti, da niso vsi takšni. Šimfanje in pljuvanje drug po drugem pa še nikoli ni nič prineslo, a ne?
ronka, mislim,da se malo motiš. nekateri moški na začetku z namenom ne bojo pokazali, da so taki. lahko se pa opazi, da je možno, da bo kasneje pokazal pravi obraz, ker so taki na začetku pretirano prijazni, prav pocukrani. spet ne vsi, so pa. in zato je težko kar tako iz zveze v zvezo in zaupati. eni so taki, drugi drugačni. eni pokažejo takoj, ker taki pač so, pri takih se vidi. tisti ki pa z namenom žensko ulovijo, da bojo kasneje manipulirali z njo, pa tega sigurno na bojo takoj pokazali. pač taktika. in isto je obratno, ko ženska manipulira z moškim. pa saj ni nujno razmerje ženska – moški, lahko so taka tudi prijateljstva, se pravi ženska – ženska, moški – moški.
Posploševanje mi že od nekdaj ni bilo všeč. Sebični so tako moški kot ženske in to ne celotna populacija. Veliko je odvisno od vzgoje in čustvene zrelosti človeka. Tudi tisti, ki so bili tako vzgojeni lahko spregledajo in naredijo kaj na sebi. Bojim pa se, da bo v svetu emancipacije in samostojnosti žensk in ob toliko mamah samohranilkah čedalje več takšnih otrok. Otroci se že v otroštvu srečajo s 1000 in 1 problemom in ker jih “starši želijo tega obvarovati” svoje izkušnje projecirajo na otroka in jim vtepejo v glavo česa se morajo pazit in kako morajo “prav ravnati”. Npr. stereotip mame, ki je imela partnerja ki jo je varal želi hči obvarovati, da ne bi naletela na podobnega in zaključi, “da so vsi moški prasci in vsi varajo”. Na splošno pa smo v dobi, ko je čedalje več sebičnežev tako moških kot žensk. Mogoče pa se temu danes sploh ne reče več sebičnost, ampak previdnost in samozadostnost.
Drugače pa s sebičnežem je potrebno igrati njegovo igro. Stroške deliti na pol (tiste osnovne), pri ostalih pa mu čim bolje prikazati lastno korist določene stvari (kaj bo imel on od tega). Vloga partnerice je, da mu ne igra mame in mu ne popušča, ampak igra njegovo igro in mogoče bo le tako spregledal. Sin sebičneža je lahko drugačev v kolikor bo čustveno inteligenten in bo spoznal očetove napake in jih obrnil sebi v prid ter se od njih nekaj naučil. Potrebno pa je veliko dela na sebi (govorim iz lastnih izkušenj in vzorcih iz primarne družine katere sem za voljo dobrih odnosov s partnerjem prepoznala in jih skušala popravit oz. odpravit). Vsekakor pa bi bilo dobro, da se oče sebičneža malo vpraša kaj lahko nartedi da je dober zgled sinu, da ne bo celo življenje sin njega jemal kot slab zgled po katerem se noče zgledovati (to je zame najhujši poraz starša).
Kar se pa tiče odgovornosti je pa danes splošni trend, da so ljudje zelo neodgovorni in se le-tega branijo. Vidim npr. v službi ko bi vsi raje opravljali delo za katerega nekdo drug odgovarja oz. zgolj izvrševali ukaze drugih. Težko pa je najti nekoga, ki bo stal za svojimi dejanji in za njih tudi odgovarjal. Če se le da se je temu najlažje izogniti kar pa se vidi tudi po številu razvez , ko enostavno ljudje bežijo pred odgovornostjo že pri majhnih problemih.
Včasih je bila vojska (JNA) tista, ki je fantke odtrgala od mamine kikle, sedaj morate pa punce to storit same in katera ne zmore/zna se ujame na maminga sinčka in potem joka, ko ima z njim otroke. Naveže se nanje (otroke), ker od deca nima nič in iz otrok naredi nove mamine sinčke in krog je sklenjen…
Vse se to je mogoče zaradi nepoznavanja lastnih čustev in reakcij nanje, ko nas vodi podzavest in nezavedno pridobljeni vzorci v otroštvu.
Rešitev (vsaj za nekoga), vidim v izobraževanju o nas samih, (o naših čustvih) mladih in tudi tistih manj mladih ;).
Jaz se pa sprašujem, kako to, da je danes tako malo nežnih in čutečih fantov oz. da je to precej prepovedano biti za njih.
Zakaj tako redki moški zmorejo videti lepoto v vrtnicah? In če jo uvidijo, zakaj si ne vzamejo časa za ta čustva?
Sprašujem se, kje je taka vrsta moških kot je v filmu Pesem ptic trnovk.
Jaz sem spoznala v življenju le enega takega, a je zelo posvetil v moje življenje in sem se sama ob njem zelo spremenila. Sedaj vem, da moški odigrate neverjeteno vlogo v našem življenju. Dovolite si odigrati kakšno lepo melodijo.
Pravzaprav imaš čisto prav. Jaz sem preveč posploševala iz svojih izkušenj, ko so me poskušali osvajati tipčki, ki so bili res poden od podna: 33let, nikoli v službi, še vedno študira, nikoli plačal položnice, mama vse popedena, ko smo šli z družbo na pico, je vedno kar čakal, da ostali poravnamo račun (pač vsak nekaj da, on pa ni niti segel po denarnico, je počakal, da se je dovolj nabralo). Vedno smo ga morali, ko dojenčka pazit. Tak hud primer, da se niti ne zaveda, da njegovo ravnanje ni ravno ženskam privlačno. Drug primer:35 let, spet nikoli v službi, vse mama in ata plačata, on pa uživa. Oba sta se tako obnašala, da smo vsi vedeli koliko je ura in da smo ju vsi počasi odpikali.
Verjamem pa, da so nekateri bolj prebrisani in da znajo take stvari prikriti. Ta dva primerka večnih študentov (ja že to je rdeč alarm, da je še vedno večni študent in še nikoli delal pri tej starosti) se pač da hitro razkrinkati. Verjetno so tisti, ki so sicer lepo zaspoleni, denar pa tratijo za kozlarije, mama pa plačuje življenjske stvari, težji za razkriti.
K sreči nisem še nobenemu takemu padla na limanice.