Danes je s kolegom stekla zanimiva debata. Oba sva knjižničarja, da ne bo dileme.

Povedal je, da marsikdo, ko izve, da dela v knjižnici, kar malo zavije z očmi in ga pomilujoče pogleda.
Nasprotno z mano, ko novi znanci kar malo s spoštovanjem povprašajo – a res, v knjižnici? To je pa super služba!

Kako gledate vi na knjižničarke/knjižničarje?

Se mi bolj zdi, da je kolegu samemu nerodno, da dela v knjižnici in že morda s pomilujočim glasom pove, da dela v knjižnici. Sicer ne bi bile med vajinimi znanci take razlike.

Ti, kar malo zavidam. Js bi bla knjižničarka, z veseljem. V miren okolju si, noben te ne psihično maltretira in izsiljuje. Obdan si med knjigami, kaj češ boljšega.

Aja, še odgovor:

meni so itak (skoraj) vse službe, kjer si v stiku z ljudmi, fajn.

Pri nas v knjižnici so vsi preveč. Vedno jih je veliko na kupu, ko pa je čas kaj pomagat nimajo časa…mah škoda besed. A če jih poslušaš grpzno trpijo. Tudi jaz bi knjige prestavljala za tako plačo.

Ena izmed favoritov glede opravljanja službe – mir in knjige – oboje ljubim.

Po moje je izvorni post provokacija. In to vam piše knjižničarka.

Kot prvo, če ne bi bila provokacija, bi avtor definiral v kateri vrsti knjižnice delata s kolegom, ker je med splošno, šolsko, visokošolsko ali specialno gromozanska razlika.

Mir, tišina in obdanost s knjigami velja za nekatere vrste, ne pa za vse. V visokošolski knjižnici te nihče ne stresira? :-))) Malo morgen. Tisti, ki delajo v visokošolski knjižnici, že vejo kaj pomeni profesorjem voditi osebne bibliografije in jim nabijati točke v njihov SICRIS, ko nemalokrat delaš na meji z dovoljenim in ti visijo za vratom in jih baš briga, če ena njihova točka več lahko pomeni knjižničarju odvzem licence.

Absolutno se pa strinjam, da je lušna služba, sicer zelo veliko izobraževanja za licence in vzdrževanje licenc, plača je v redu, sicer pa ne razumem zgražanja in pljuvanja – če bi vi želeli, bi tudi vi lahko bili knjižničarji. Nihče vam ne oporeka, možnost imate vsi – se da čisto lepo se vpisat na faks, dokončat, delat potem strokovni in izobraževanja ter licenco.

In še to bi dodala. Ponekod v tujini ko rečeš da si knjižničar oz bibliotekar, ja, te pogledajo občudujoče. Ampak to je ponavadi tam, kjer je šolstvo in izobraževanje razvito oz se vanj vlaga in so tudi ljudje v povprečju bolj izobraženi, bolj razgledani in več znajo. Recimo kake skandinavske dežele.

V ljubi naši deželici pa so šolniki pač tlačani, ki bi morali staršem plačati iz svojega žepa zato, da lahko 8 ur na dan mirijo zlate sončke, za starše so itak zabiti in seveda izrabijo vsako priliko, da jim grozijo, ker hočejo od njihovega otroka, da celo pokaže nekaj znanja. To se nadaljuje na srednjih šolah in zavleče pozno v univerzitetna leta. Problem, ljudje moji, ni v ljudeh, ki poučujejo, pač pa večji del v družbi, ki oblikuje pričakovanja in usmerja razvoj izobraževanja. To ste vi, to smo mi. Danes je normalno, da se v ljubi naši deželici take poklice javno popljuva, nam, bibliotekarjem, se pač pritiče, da prekladamo knjige cel ljubi dan. No, mislite si kar hočete, če si želite pač prekladati knjige – izvolite – možnost imate vsi. Jaz sem si jo izbrala, lahko si jo tudi vi.

Ne provociram. Res sem knjižničarka, delava pa v splošni knjižnici. Predvsem sem na svetovanju, aktivno sodelujem pa tudi pri nabavi, inventarizaciji in katalogizaciji. Tisti, ki imamo pri nas licenco, pač počnemo več stvari.
Delo je pestro, precej razgibano, čeprav večina ljudi še vedno misli drugače. Poleg vsega naštetega nas “doleti” še postavljanje razstav, organizacija prireditev, avtomatizacija, obvladovanje vedno novih elektronskih baz podatkov …

Tale stereotip je iz naših prostorov že davno izginil:

Knjige DA, seveda, miru pa je vedno manj. Tako s strani vodstva kot tudi bralcev. Sploh pozimi se v naše prostore na pol preseli ulica. Otroci (in odrasli), ki iščejo streho nad glavo. Obvladovanje njih pa je že delo za varnostnika (ki ga nimamo …).

Vsekakor pa sem zadovoljna z izbiro svojega študija! Rada imam knjige, ljudi in logično razmišljanje. In vsega je pri tem delu na pretek! 🙂

To bi bila zame idealna služba, če ne bi bilo treba delati tudi ob sobotah dopoldan. Sem kar velikokrat v naši knjižnici in vidim, kako lahko zaposlene tam berejo revije, knjige, se provat pogovarjajo po telefonu, gredo v sosednji bar na kavico, na banko… Ni psihičnega napora, ni odgovornosti. Krasno!

taki so se k nam za službo oglašali – ki imajo radi knjige in radi berejo. šefico še danes bockamo zaradi tega pa samo z očmi zavija.
se pa seveda knjižnice razlikujejo med sabo. v šolsko ne bi nikoli več šla. splošne še nisem probala, ampak po tem, kar počnem v visokošolski, bi me menda tam pobralo do dolgega časa.

No, no… kot da je takšno povpraševanje po bibliotekarjih, a ne?

Jaz se že 4 leta intenzivno trudim priti v knjižnico (tudi voluntersko) pa NIIIIČ: Tako, da ne govorit kako je vse super izi in fajn in sploh.

žal je to samo teorija, praksa je pa čist nekaj drugega.

pa še to. to je naporna služba, če ne delaš samo za šaltarjem. tisti itak delajo samo tisto, kar jim pripravi zaledje. zaledje je pa čisto nekaj drugega. obdelava gradiva, bibliografije, iskanje po svetovnih bazah podatkov, e-publikacije dostopne na daljavo. ja to je čisto nekaj drugega. izobraževanje obisk razno raznih tečajev večkrat letno, pa te še zmanjaka . to je to.

Knjige DA, seveda, miru pa je vedno manj. Tako s strani vodstva kot tudi bralcev. Sploh pozimi se v naše prostore na pol preseli ulica. Otroci (in odrasli), ki iščejo streho nad glavo. Obvladovanje njih pa je že delo za varnostnika (ki ga nimamo …).

Vsekakor pa sem zadovoljna z izbiro svojega študija! Rada imam knjige, ljudi in logično razmišljanje. In vsega je pri tem delu na pretek! :)[/quote]

No, lepo, da sem se zmotila in da ta post ni provokacija.
Te razumem kaj hočeš povedat. Vi ste vsaj toliko v prednosti, da vas je v splošni knjižnici več in se izmenjavate, pokrivate ob morebitnih odsotnostih ipd. Mi v visokošolskih smo ponavadi one man band za vse in ni redkost, da delamo bibliografije za pultom med obiskom. Potem se od nas pričakuje še kaj tehničnega dela za fakulteto, marsikdo od profesorjev nas ponuca kot fotokopirce, za nabavo gremo skozi enak proces kot v velikih knjižnicah cel oddelek (pravno poznavanje javnih naročil, izvedba, dokumentacija, arhiviranje in polaganje računov), cel postopek čisto brezvezen, če mene vprašaš, ampak ok, pač potreben.
In ja, sobotno delo oz. delo, ko ljudje mislijo, da so počitnice in da nas pa kar ni, takrat imamo tudi mi res polno. Na internet prihajajo vse mestne izgubljene duše, valda varnostnika nimamo niti mi, potem e ti nalimajo na pult taki, ki so pottrebni amo malo pogovora. Za vse postopke v knjižnici če si en sam moraš imet licence, IZUM itak stalno nekaj dopolnjuje in spreminja, tako da to stalno izpopolnjevanje in tresenje, da boš kje naredil napako, da ti vzamejo licenco, je tudi en pain in the ass.

Kot pa sem rekla, meni je delo lepo, ker sem sama, se pač ne čoham po tazadnji, kot sem povedala, tudi če bi že morda imela manj dela na izposoji na račun poletnih počitnica ali kaj takega, nas hitro ponucajo za druga dela, vezana na tehnični postopek dela na fakulteti.

No, no… kot da je takšno povpraševanje po bibliotekarjih, a ne?

Jaz se že 4 leta intenzivno trudim priti v knjižnico (tudi voluntersko) pa NIIIIČ: Tako, da ne govorit kako je vse super izi in fajn in sploh.[/quote]

No, no! Kje sem pa jaz rekla, da je mene služba čakala?????
Sori, mi je žal, da ne prideš not. Vem kaj se trenutno dogaja na tem področju, še bibliotekarji zelo zelo težko pridejo do službe, sami si plačujejo strokovni izpit, izobraževanja za licenco in verjemi, to je dolgotrajen in drag postopek, pa kljub temu jih nekaj poznam, ki so brezposelni.