10-delovni dan v novi službi
pozdravljene,
deseti dan in se še učim…si zapisujem, ker je toliko novega (zdrav.administrator) služba mi je zelo všeč…ampak mene je TAKO strah da mi gre kar na jok (vsak dan..posebej se sekiram).zelo se trudim in vprašam kar ne vem, počutim se pa da me imajo za “nesposobno”..ker je nim to čis vse logično ampak je res toliko novega…
želim si da bom samostojna-sposobna za to delo:-(
Če se soočaš z novo službo, z delom, ki ga nisi še nikoli opravljala, je to nekaj čisto normalnega. Rabiš čas, da “padeš not”. Če ne veš, vprašaj! Ko boš ti toliko časa tam, kot druge, boš tud vse obvladala, ane? Glavo gor, nehaj se sekirat. Sama sem veliko uvajala in nikoli nisem gledala nekoga, ki je prišel na novo, si zapisoval in spraševal, pa tud 3 x eno in isto stvar vprašal, da je nesposoben.
Pa še nekaj si zapomni, nobeno vprašanje ni butasto, butast je lahko le odgovor.
no, no, tako je, to so potem pri vas administratorji, ti se posebej šolajo… v tej vaši šoli je mogoče drugačno narečje, ker kile pudra in besednjak spodaj, mi ne gre ravno skupaj.
lej, ti si pridno piši in sprašuj in daj vse od sebe. bo prišel dan, ko ti bo vse kristalno jasno in se boš dobro počutila.
prideš nekam na novo in moraš vprašat, kako se papir obrne, ko ga v faks potisneš. in se počutiš ko največji debil na svetu…hkrati pa itak nihče ne pozna 678484 modelov faksov, in se ti samo zdi da si tele.
saj bo, le pogumno. super za novo službo!
To kar opisuješ je čisto normalno za tako kratek čas in še kar nekaj časa bo trajalo, da boš obvladala svoj posel.
Kaj si pa drugi mislijo o tebi se pa niti ne sekiraj. Sama veš, da se maksimalno trudiš, da si pridna in sposobna in to ti naj bo dovolj. Skoraj vedno se najde kdo, ki mu gremo v nos, išče naše napake… Očitno se eni na ta način skrivajo sami pred sabo.
ne sekiraj se, boš že “not padla”…seveda je “tapametnim” vse logično, saj verjetno nekaj časa že opravljajo to delo in bi te lahko razumele in ti priskočile na pomoč…ti kar vprašaj, če kaj ne veš, nič naj ti ne bo nerodno…in pa, vaja dela mojstra 😉
ne sekiraj se, vsi smo bili 1x na začetku
Te popolnoma razumem. Sama bila pred leti v podobni situaciji,sem napredovala in tako kot ti skoraj obupala. Cel mesec delalal zapiske, na koncu nisem vedela kaj sploh imam zapisano, bila sem že trdno odločena, da grem do šefa in ga prosim, da me premesti nazaj na staro delovno mesto, ker me je vsako jutro grabila panika, ko sem samo pomislila na delo, dobila sem celo izpuščaje po obrazu.
Ne obupaj, poišči neko pozitivno točko v svojem delu in naj ti bo ta vodilo.Začni sama sebe prepričevat, da si sposobna in kos izzivu. Meni je uspelo in sedaj zelo rada opravljam to delo. Tisti grozni trenutki so še samo bled spomin in se sedaj sprašujem kako sem lahko bila tako obupana.
Veliko sreče in poguma v novi službi, pa raje 10x vprašaj, kot pa da nisi prepričana in 1x narediš narobe, naj te imajo za “nesposobno”.
Ma dej kaj bluziš. Tebe za razliko od avtorice ne bi bilo strah, znala bi pa toliko kot ona. Ne palamudi, da ne bi imela težav, ker pravzaprav nimaš pojma kaj dela.
Za avtorico pa: ne skrbi. V vsaki službi se rabi čas. Vsako delovno mesto ima posebnosti, ki jih NE MOREŠ znat od prej. Jaz sem za to delo rabila skoraj 2 meseca, da sem povsem “padla not” zaradi količine podatkov in različnih stvari, ki jih delam.
Ta ista avtorica je že pred dnevi pisala, da je nastopila novo službo in da ima težave. Tako kot pišeš ti, sem se tudi jaz že večkrat prijavila na razpis na UKC, bila tudi 2x na razgovoru. Jaz bi vse tisto znala delati, saj imam veliko izkušenj v raznih službah. Nisem pa več mladenka, kar je eden od razlogov, da nisem tam. Drugi pa je baje ta, da nimam administrativne šole oz. nisem gimnazijski maturant, kar je pogoj, da te tam zaposlijo. Tako mi je bilo rečeno. Imam pa drugo srednjo šolo in tudi administrativni tečaj sem naredila, kar pomeni, da tipkam tako hitro kot na sodišču.
O marija božja kak so eni negativni in drugi škodoželjni. “ras superca”, očitno ljub izkušnjam že nisi tako vredu da te niso zaposlili, tipkat se lahko nauči vsak, odnosa pa redkokdo, si jim že bila antipatična tak kot si meni takoj ko sem prebrala tvoj prvi komentar.
Sama sem uvajala že veliko ljudi in sama sem bila uvajana že v delo o katerem nisem imela pojma. Se pravi na obeh straneh in kar ti lahko rečem je to, da je res da niso vsi za vsako delo, ampak obupat pa tudi nima smisla. Tudi jaz nisem na nobenega uvajanca nikoli gledala kot da so nesposobni, tisti ki niso bili za delo, so tako sami pustili, tisti ki so se potrudili pa so še vedno dobro delali. Sama sem se uvajala na delovno mesto za podporo računalniškega sistema in knjiženje računov, pa podobne stvari niti približno nisem delala v življenju niti nisem vedla zakaj se gre, niti nisem v šolo hodla za to, ampak čisto nekaj drugega, pa sem bila po enem letu ekspert. Tak da glavo gor in gremo dalje, ras superca ti pa kr daljše išči šiht, ker odnos maš za brezposelno osebo.
Znati je treba ogromno latinščine, le-te pa te ne naučijo v nobeni srednji šoli. Tudi obrazcev, postopkov in vseh ostalih medicinskih izrazov se ne moreš naučiti drugje, zato po 10-ih dneh niti slučajno ne moreš znati vsega. Kar pogumno, ko boš delala dva meseca boš sigurno že napisala, da ti gre dobro.
Lp, N
Vsem pozitivkam tu zgoraj bi rada povedala, da prav vedno pa tudi ne gre tako, kot si ve predstavljate in kot pišete… Mi smo enkrat imeli eno novo, ki je seveda bila povsem izgubljena na začetku. Logično. In vsi smo se ji posvečali in odgovrjali na vprašanja. AMPAK – po dveh mesecih je postavljala natanko ista vprašanja kot prvi dan, nikakor se ni mogla naučiti samostojnega dela – pa je seveda že morala delati samostojno in takrat je bil kaos…
Pač nismo vsi za vse. In samo s pridnostjo in dobro voljo včasih vseeno žal ne dosežemo željenega učinka…
seveda avtorici želim, da te začetniške težave premaga in se kmalu čimbolj uspešno vklopi v kolektiv in osvoji delo!!!
(to moje sporočilo je namenjeno bolj tistim, ki so povsem prepričane, da seveda enkrat bo vse težave premagala in da naj se sama sebe prepriča, da dela dobro in potem bo kar čudežno zalaufalo… ŽAL vedno pač ne zalaufa…)
Ma dej kaj bluziš. Tebe za razliko od avtorice ne bi bilo strah, znala bi pa toliko kot ona. Ne palamudi, da ne bi imela težav, ker pravzaprav nimaš pojma kaj dela.
Za avtorico pa: ne skrbi. V vsaki službi se rabi čas. Vsako delovno mesto ima posebnosti, ki jih NE MOREŠ znat od prej. Jaz sem za to delo rabila skoraj 2 meseca, da sem povsem “padla not” zaradi količine podatkov in različnih stvari, ki jih delam.[/quote]
Ne bluzi ti, ker pojma nimaš…
Danes najraje zaposlujejo tiste, ki so sveže meso iz šol in faksov, ker še nimajo opranih možganov, ker imajo zelo malo ali skoraj nič delovne dobe zato, ker jim ni potrebno dodatkov plačevat (npr. na minulo delo), kar pri eni, ki ima npr 8, 10 let bogatih delovnih izkušenj na tem področju, kar nanese, pa še otroke, pa dodatni dnevi dopusta za otroke, ipd ipd…. Raje imajo “mladino”, nobenih mam, ker so z njihovega vidika vedno rizične za bolniške zavoljo svojih otrok. S tem marsikateri delodajalec dela krivico tistim osebam, ki bi rade delale, imajo bogate delovne izkušnje in delovne navade, pa jih nočejo zaposlit,ker so za njih že predrag “strošek” in raje rečejo: joj so prestare, ker ne smejo rečt, da so za firmo “predrage” in se zgovarjat na njihov EMŠO…Tudi če se tamlade “pajtlajo in pogrezajo v tla od sramu”, ker ne znajo delat nič, ker tudi zapisanih navodil za seboj ne znajo prebrat in delat, pa potem čimprej po poizkusni dobi zanosijo zanosijo in gredo na porodniško, to današnjim delodajalcem ni problem, ker hitro spet zaposlijo novo, mlado delovno silo tudi z razlogom, da se obrazi menjajo, da jim ni dolgčas, ko gledajo ene in iste obraze…. Žalostno, res žalostno, da tako funkcionira veliko delodajalcev!