a kdo ve, a je psihoterapija plačljiva ali gre lahko iz naslova zdr. zav. – napotitev os. zdravnika,

oboje

odvisno kakšen problem imaš in pri kom se z njim ubadaš. napiši kaj več, pa ti bomo lahko pomagali.

hm, pri meni je potrebna terapija zaradi dokaj pogoste jeze, včasih mi rata da se ne razjezim, dvignem glas, večkrat pa ne, trenutno je zaradi tega na udaru partnerica, pač to jezo za bz stvari bi rad ukrotil, ker sam tega ne zmorem

hm, pri meni je potrebna terapija zaradi dokaj pogoste jeze, včasih mi rata da se ne razjezim, dvignem glas, večkrat pa ne, trenutno je zaradi tega na udaru partnerica, pač to jezo za bz stvari bi rad ukrotil, ker sam tega ne zmorem[/quote]

Kam pa hodiš oz. boš hodil na terapijo?

hm, pri meni je potrebna terapija zaradi dokaj pogoste jeze, včasih mi rata da se ne razjezim, dvignem glas, večkrat pa ne, trenutno je zaradi tega na udaru partnerica, pač to jezo za bz stvari bi rad ukrotil, ker sam tega ne zmorem[/quote]

Kam pa hodiš oz. boš hodil na terapijo?[/quote]
ne, za enkrat samo sprašujem kako naj se ravnam, naj si poiščem odličnega terapevta (plačujem) ali grem do osebne zdravnice, povem problem in me napoti naprej (tu mislim, da se ne plača). Razlagat osebni zdravnici mi je malo smotano, najraje bi h kakšnemu odličnemu terapevtu šel kar sam..

Napotnice se običajno dobi za hujše težave kot so osebnostne motnje (npr. bipolarne motnje), anoreksija, hiperaktivnost n podobno, torej takrat ko je posameznik napoten najprej k zdravniku (psihiatru za medikamentozno pomoč) v okviru te obravnave pa še k psihoterapevtu. Čeprav je pa tako, da tudi če napotnico dobiš, zelo težko prideš do obravnave, ker je psihoterapevtov s koncesijo izredno malo in je “čakalna vrsta” ubijajoča. Vsekakor povprašaj svojega osebnega zdravnika.

Psihoterapij je pa več vrst, da tako rečem in moraš poiskati tako, ki misliš, da bi ti najbolj ustrezala (karakterno, glede na tvoje želje):
– kognitivna vedenjska terapija (www.kvt.si)
– gestalt psihoterapija (www.gita.si/nacela.htm)
– psihoterapija s pomočjo konj (www.zavod-priusovih.si/)
– relacijska psihoterapija (http://institutzasistemskopsihoterapijoinsvetovanje.weebly.com/)

Za več linkov pa še malo pogooglaj. Je pa tako, da psihoterapevt, ki nekomu ustreza, ne ustreza nujno drugemu. Tako, da če ob nekaj srečanjih ne začutiš “zaupanja in povezanosti s terapevtom”, je mogoče bolje poiskati novega.

Vse dobro!

Jaz že vidim v čem je problem. Drgač pa si lahko sam sebi najboljši terapevt. Če seveda iskreno želiš spremembe v tvojem načinu bivanja.(v kar dvomim) Spoznati nekaj, še ne pomeni zmoči to spremeniti.

biti sam sebi terapevt je praktično nemogoče, ker imamo v sebi način mišljenja, način vedenja, način spoznavanja, način čustvovanja in je iz teh okvirjev zelo težko priti. vse to je tako globoko vtisnjeno v nas, da je te vzorce težko spreminjati še s pomočjo usposobljene osebe, kaj šele sam.

đjezi, kar pogumno. mnogi tega nikoli ne zmorejo nikoli in raje sebe in druge okoli sebe spravljajo v travmatične stiske celo življenje, kot pa da bi se soočili s težavami in se podali na bolj mirno, razumevajočo in svetlo pot.

Jaz ti predlagam da gres do osebne zdravnice. Saj to ni ne vem kaksna “sramota” ce se hitro ujezis. Tudi jaz bi lahko na kaj takega pomislila, sem precej hitre jeze. Ampak se se nekak drzim 🙂 Iz leta v leto mi gre bolje.

Zaradi istega vzroka sem si tudi jaz poiskala pomoč. Lahko ti pošljem ZS, kje se da uspešno to premagati, Ena krasna družinska terapevka, psihiatrinja, ali pa Zakonski in družinski inštitut. Dobro je, če obiskujeta oba partnerja, vsaj pri drugem naslovu, na prvi naslov hodim sama in vadim:) In gre mi na veliiiiiko bolje!:) Za pomoč[/url] kliknini gor in si poglej, kontakta terapevtke pa ne dam gor, lahko preko ZS.

in je iz teh okvirjev zelo težko priti. quote]

Hehehe, se pa da kajne? In to je zame najboljša terpija. Hkrati pa tudi najtežja. Meni recmo, je bilo spremeniti samega sebe (svoj način bivanja) življenjski izziv. In še sem živ! Z ogromno narejenimi napakami, mnogimi uvidi, pomirjen sam s sabo, za večino več ali manj čuden, in neverjetno srečen.

Nikdar več ne grem nekemu psihomehankarju plačevat zato, da bom lahko lagal sam sebi. Se precej družim v ” psiho” krogih, in menim da je psihomehanka posel stoletja, če ne tisočletja, glede na dejstvo, da večina ljudi več ne ve kaj je to samoodgovornost.

triadda, lahko mi pošlješ na [email protected]