zanima me za prvi-drugi mesec, ko ste prišli z otročičkom iz porodnišnice, ker nas to čak…:

– koliko časa je bil partner doma?
– ste imeli kaj pomoči od vajinih staršev, koliko časa?
– kako pogosto so vas obiskovali?
– koliko vam je partner pomagal?
– koliko ste zmogle same?
– kdo je kuhal in pral, likal, čistil?
– sta s partnerjam sama želela to (ne)pomoč od staršev?
– bi si želele da bi bilo kaj drugače kot je bilo?

hvala

Pri prvi mi je mama nosila kosilo en teden, pa mal oprala cotke, ker so bile takrat še tetra plenice 3 mesece in šele nato smo smel uporabljat pampers.
Pri drugi enako , s tem da je bila hči pri njej en teden, da sem se mal pocajtala.
Pri tretji pa je imle prvi dve 2 tedna, pa 1 teden mi je pošiljala kosilo. Drgač pa vse sama.
Mož ima privat delo in kmetijo, tako da je pomerkal dojenčka sam ob večerih, ko je prišel domov, da sem se lahko stuširala, kaj oprala,….

– koliko časa je bil partner doma? 3 tedne
– ste imeli kaj pomoči od vajinih staršev, koliko časa? moja mama se je ponudila, da grem z dojenčkom k njej, pa sem bila raje doma z možem – kar se mi je zdelo povsem normalno
– kako pogosto so vas obiskovali? njegovi redkeje, moji na 14 dni
– koliko vam je partner pomagal? zakaj pomagal?? normalno je prevzel še moj delež opravil v gospodinjstvu
– koliko ste zmogle same? Po prvem tednu občasno manjša kuharija (itak sem veliko hrane nakuhala in zamrznila pred porodom), sicer je kuhal mož, dajanje perila v stroj (obešal mož), lažje pospravljanje (sesal, pomival mož).
– kdo je kuhal in pral, likal, čistil? kot zgoraj
– sta s partnerjam sama želela to (ne)pomoč od staršev? da
– bi si želele da bi bilo kaj drugače kot je bilo? ne

pri prvem je bil moj doma 14 dni , ta čas je kuhal on in malo jaz….sem mogča ležat ker sem bila rezana,….potem pa nisem imela veliko pomoči kljub temu da živim doma in bi mi lahko mami pomagala.
sedaj pričakujem drugega in starejši otrok je doma in me že sedaj skrbi kako bom zmogla, novorojenček, 2 letnik, kuhat, ….uf ja , težka bo ja

Vsakokrat samo pomoč moža. Vzel je očetovski dopust, pa še nekaj svojega.

Midva sva sama skrbela za otroka in gospodinjstvo. So se babice tudi ponudile za kakšno likanje, pa ni bilo nikoli potrebe, da bi prišle pomagat. So pa se oglasle mal pocartat vnukece, npr. 2x na teden, spile kavico in šle dalje. So pa nas povabile 1x na teden na kosilo.

To se nama še sedaj zdi ok in edino pravilno.

Mož je bil doma 14 dni, ampak je imel ta dupust še za kaj drugega…
Večinoma vse naredila sama, tudi kuhala, včasih mi je tašča poslala govejo juhco 🙂 saj takšne jaz ne znam narediti 🙂

Brez zamere…sam tale vprašanja se glih tako berejo, kot da od moža ne moreš nič pročakovat in upaš na pomoč staršev…mam prov?

Pr nama je bil mož doma prve 3 tedne…rihtov je vse (popravljal, kuhal, pral itdI), jest sem skrbela na dojenčico… Mami je prvi teden parkat prnesla juhco, da je možu ni blo treba skuhat. To je to…se mi zdi prov, da se partnerja med sabo zmenita, pa uskraljujeta in dopolnujeta brez staršev…

Aja, so pa ene 3x na teden prišli za kako uro pogledat vnukinjo tako eni kot drugi starši… to je to.

Mislim, da je to zelo individualna zadeva….pri enih gre tako, pri drugih drugače, potem je odvisno, če imaš že kakega otročka doma in seveda koliko je stra, pa kakšen je mož oz. partner.

Ni univerzalnega recepta, ker smo si pač tako različni.

Jaz nikoli nisem želela, da mi kdo od staršev ‘sveti’ doma ob tako intimnem dogodku kot je življenje z novorojenčkom. Če je kdo ponudil nesebično pomoč – likanje, kuhanje, pospravljanje, sem to sprejela, ampak samo za tiste dve urci, potem pa čao, bao….no, seveda nisem omejevala crkljanja dojenčka….pa vse to šele pri tretjem, ker je bilo treba poskrbet tudi za ostale in jim kaj skuhat itd itd, pa ker smo sedaj v hiši in je neprimerno več dela.

Eni pa krasno funcionirajo v ‘razširjenih družinah, kjer so tri generacije skupaj….jaz pač ne, tako da vsak po svoje.

Torej moje mnenje je – pomoč je dobrodošla, če je nesebična in nevsiljiva.

… ene hočejo še nekoga v hiši, ene ne … Moja izkušnja je, da če imaš mamo oziroma taščo (ali pa tasta, ali očeta morda), ki bi želela pomagati in ima veliiiko takta in smisla za odnose, potem si pusti pomagati, sicer raje ne. Od začetka, ko je očetovski dopust, naj bo mož fajn vprežen, potem pa lahko tudi sama, izpolnjeni pa morajo biti seveda naslednji pogoji: v redu porod in hitro okrevanje, prvi otrok, dobro počutje. Če to ne štima, potem je dobro sprejeti kako pomoč, pa malo zamižati na kako uho ali oko.

Pri naslednjih otrocih pa sem si jaz pomagala tako, da sem za kako popoldne oddala otroke babici in dedku, pustila, da mi je mama katerikrat prinesla kako juhico in se zahvalila, če mi je obenem še pomila posodo in pometla po tleh, ali pa prinesla kako reč iz trgovine, ali lekarne. Ostalo sva midva, ali pa ni bilo narejeno :-))

Saj otroci rastejo.

Je pa res, da telo potrebuje veliko počitka in je treba misliti na to – za naprej. Če se da, sprejmi vsako pomoč, ki ti jo kdo ponudi, ni pa treba sistematično vpletati koga durgega v družino, ker hitro pride do krega. ata in mama bi vse drugače naredila, zato je včasih bolje, da sploh ne vidita, kako uredita mlada dva. Življenje pač.

In moja izkušnja.

Pri meni je šel mož takoj naslednji dan spet v službo, ker ima svojo firmo in je moral delati, ker so imeli gužvo. Stanovanje je pospravila sestra, preden sem prišla iz porodnišnice, potem sem čistila sama. Kuhala mi je moja mami, cunje je tudi nekajkrat oprala, likala sem sama. Obiski so začeli hoditi že po 2 tednih. Po 2 tednih sem šla tudi sama prvič v podjetje in potem sem hodila redno 2-3x tedensko. Nisem imela izbire, ker pač imamo družinsko podjetje in delo pač mora biti opravljeno. K sreči sem imela pridnega dojenčka in sem lahko marsikaj postorila, ko je punčica spala. Če si želim, da bi bili kaj drugače – ja, želim si, da bi imel mož več časa in da bi me lahko bolj pocrkljal, ampak če ne gre, pač ne gre. Sem se pa čudila, ko je rodila svakinja – njen mož je bil na očetovskem dopustu, kuhala je sicr tašča ampak on je hodil v trgovino, pospravljal, vstajal ponoči in hranil otroka. Jaz pač tak luksuz samo sanjam. Pa ne zamerim možu, je zelo priden in skrben, ampak ni mi bilo logično, da bi moral on ponoči vstajati, če pa sem jaz doma in se lahko čez dan odpočijem, on pa gre v firmo ob 5. zjutraj.

Moj je bil doma 3 tedne. Prala sem jaz(ker itak ni težko) likal je on:)
Skuhala sem si nekaj vnaprej, golaž, juha itd, ter dala zamrznit, in enostavne stvari on.
To je bilo prvi teden. Potem sem se počutila že odlično, sem bila sicer šivana zunaj in znotraj samo nisem imela problemov. Me ni bolelo, sem se mazala z šentjanževim oljem in se je vse lepo celilo. Tako da sem pol, skuhala pa to normalno. Čistil in likal je pa on:)

Aja, prišla je tud mama na obisk in mi kaj prinesla. Ampak saj pravim, da sem bila v enem tednu na nogah, normalno.

Pri prvem še ni bilo očetovksgea, tako da je bil moža 3 dni in konec veselja. Čeprva sem bila po CR, sem se kar lepo postavila na svoje noge. Nikogar si nisva “Inštalirala” v bajto. ROjstvo otroka zame ni konec sveta, da bi morala vsa žlahta na kup grmet. Je pač en ali dva tedna malo manj pospravljeno, big deal. Kuhala sem sama, pospravil je mož, otroka sem rihtala sama, ko je prišelmož iz službe, pa on. Da sem noseča, sem vedela 9 mes pred porodom in sem si pred porodom naredila zalogo v skrinji, kljub zelo rizični nosčenosti, ki sem je veliko preležala.

Pri 2. otroku je imel mož 15 dnni očetovskega dopusta, sama sem ponovno imela CR – skuhali so nam samo prvo kosilo na dan prihoda iz porodnišnice, nato sva vse porihtala sama. Na obisk pridejo, oboji, tudi vnučke pocrkljat, še vedno, da bi pa starejšega kam poslala, ko seje mlajši rodil, mi na kraj pameti ni padlo.

– koliko časa je bil partner doma? 14 dni (očetovski dopust)
– ste imeli kaj pomoči od vajinih staršev, koliko časa? nimava nikogar
– kako pogosto so vas obiskovali? na srečo le ob vikendih, pa še to sem včasih kar rekla, da sem utrujena, ker mi res ni vedno pasalo imeti obiske
– koliko vam je partner pomagal? kolikor je le zmogel
– koliko ste zmogle same? skuhati kosilo, zlikati tetra plenice, kasneje posesati…pač počasi pa po malo pa sem vse poštimala
– kdo je kuhal in pral, likal, čistil? kuhala sama, prala in likala tudi, če pa nisem uspela mi je partner zlikal nujne zadeve, čistil pa je večinoma partner, vsaj prvi mesec
– sta s partnerjam sama želela to (ne)pomoč od staršev? bi prav prišla kakšna pomoč kdaj pa kdaj, sploh, ko je otrok imel krče. samo pač ni možno, pa je kar šlo nekako, čeprav je bilo včasih zelo naporno.
– bi si želele da bi bilo kaj drugače kot je bilo? želela bi si edino bolj razumevajočih obiskov. ne vem zakaj ne morejo počakat vsaj nekaj dni, da se navadimo eden na drugega…sploh tisti bi lahko razumeli, ki že imajo otroke.

Partner je izkoristil dopust, ki mu je pripadal. Hoteli sta priti na pomoč in moja mama in tašča, pa nisem pomoči želela. Lasten mir je le veliko vreden. Ne rečem, če bi živeli blizu, ampak da se mi vozijo 70 km v eno smer in me pri tem kljub dobrodošli pomoči še nervirajo, ne hvala! Je partner zelo ročen pri vseh stvareh, otroka je previjal, preoblačil, zna tudi kaj polikati, čeprav v tistem času nismo nič kaj likali, stroj zalaufati pa tudi ni kako hudo fizično delo, ki ga ne bi mogla kot mama narediti. Kuhala sva tudi izmenično v prvih dneh, ko sem prišla domov, odvisno od moje volje. Sploh pa drugič, ker nisem bila nič rezana, sem bila že v porodnišnici vsa dolgočasena od samega ležanja in nedela, tako da mi doma ni bil problem karkoli narediti. Seveda v prvi prestavi 🙂

brez zamere, upam, da te bodo te besede potolažile čez 20 let, ko boš ugotovila, da si sama v zakonu..pa da si zapravila toliko in toliko let

lp

Pri prvem in drugem porodu mi je pomagala mama. Pri prvem smo še živeli doma, tako da sploh ni bilo problema. So me stregli od spred in odzad.

Pri drugem pa smo živeli na svojem. Mama je tri tedne hodila vsak dan k nam, in vse naredila. Še danes sem ji hvaležna.

Takrat ni bilo porodniške za moške in mož ni vzel ekstra dopusta. Za najine otroke nisem niti jaz vzela niti dneva bolniške.

Evo, sem komentarje dodala. Naj dodam še to, da prvi otrok res ni spal. Ponoči se je zbujala do 15x na noč, podnevi spala 3x po max pol ure. Zato sem bila res zelo utrujena in niti nisem imela časa kaj dosti naredit.

Drug otrok je bil čisto nasprotje prvega in sem od začetka bila skorajda brez pomoči staršev, čeprav sem imela že dva otroka. Je pa res, da sem partnerju pred tem povedala, če misli vzgajat tako kot pri prvem, naj kar spakira kufre in za sabo zapre vrata. In je res za 400{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} bolje.

Če imaš možnost imeti vsaj malo pomoči staršev jo izkoristi. Vsaj na vsake toliko, da greš recimo popoldan malo spat. Ali da greš sama na sprehod ali v trgovino ali kaj takega. Ker postane tudi za psiho kar naporno, da si na razpolago otroku 24/7.

Ne ni tako. Moj mož mi vedno pri vsem pomaga, že sedaj in tako bo tudi ko bomo dojenček, saj bo imel očetovski dopust. Vprašanja sem postavila zato, ker se sprašujem, ali sva midva malo čudna ali kaj je. Namreč sva oba mnenja, da bova zmogla sama, pa tudi če ne bo vse tip top. pa kaj potem. Samo tako se nama zdi prav, ker ne razumeva zakaj bi z najino odločitvijo, da imava otročička obremenjevala najine starše. A opažava, da velika večina, takoj po prihodu iz bolnišnici pokličejo babice, ki kuhajo, perejo, likajo, čistijo…nama se ne zdi prav in se sprašujeva kaj počnejo očetje na očetovskem dopustu, da morajo za vse skrbet babice.

zato me je zanimalo kako je bilo pri vas in če je še kje kdo, ki je podobnega mnenja kot midva.

– koliko časa je bil partner doma? 1 teden
– ste imeli kaj pomoči od vajinih staršev, koliko časa? nimava staršev
– kako pogosto so vas obiskovali? 0
– koliko vam je partner pomagal? veliko
– koliko ste zmogle same? vse
– kdo je kuhal in pral, likal, čistil? jaz
– sta s partnerjam sama želela to (ne)pomoč od staršev? ne potrebujem pomoči
– bi si želele da bi bilo kaj drugače kot je bilo? ne, želela bi edino da bi starši videli vnuke, a so žal prej umrli

Pomoči nisva imela nobene. Moja mami mi je pri prvi enkrat zlikala plenice. Kuhala sva oba, pospravljala oba, doma je bil 14 dni, od tega je šel parkrat v firmo.Luštno je bilo 😉

Drugič je bil doma 5 dni, potem je moral delat (svoja firma, pa nov delavec), kuhala, pospravljala, prala, likala, sama ob tem pa imela še prvega otroka (20mes) skozi pri sebi. Ta prva se je ravno odvajala od plenic. Bilo zabavno 😉 včasih za smejat včasih za jokat ;)) Ta drugič je tašča skuhala kurjo juhico za 2x. To je bilo vse od pomoči. Več je tudi nisem pričakovala, saj sva se sama odločila za otroke, poleg tega sva dva zdrava odrasla človeka. Vem pa, da če bomo imeli še enega, bomo imeli pomočnico za likanje in pospravljanje 😉 in jo bomo seveda plačali.

Na obiske so začeli hodit drugi dan ko sem prišla iz porodnišnice. Brez najave, ob 20h. Tok sem bla zmatrana da sem jih komaj gledala, pa kar niso hotli it. Pri drugi sem pa lepo povedala da moji in njegovi starši, pa najini bratje in sestre lahko pridejo kadar koli, ostali pa čez 14 dni, ko tudi mi ujamemo svoj ritem. Pa je bila to ena boljpih stvari.

Spremenila bi samo tist prvi nenajavljen obisk :()

Očetovski dopust, pomoč njegovih staršev (kuhanje, likanje 2 meseca…), čuvanje otroka, vstajanje moža ponoči do otrokovega tretjega leta. Vse to in še veliko več. Tudi danes, ko je stara 9 let enkrat tedensko prespi pri babici, ker vsem tako paše.

– koliko časa je bil partner doma?
en teden

– ste imeli kaj pomoči od vajinih staršev, koliko časa?
”pomoč” njegove mame je trajala samo en dan potem sem rekla da bom vse sama oz. da mi bo pomagal mož, ker ona je pršla tamalo cartat, da lah jst ta čas skuham, pospravim… pa prve dva dni ni blo to lih lahko, ker sem potrebovala počitek, tamala pa tud ni rabla glasnega prigovarjanja in cartanja ker je skos spala in jo je tašča sam nervirala.. po smo se zmenil da midva z možem vse sama postoriva da pa pridemo na obisk (štuk višje) ko je tamala zbujena pa nej jo tiste pol urce carta…

– kako pogosto so vas obiskovali?
samo prvi dan je bla tašča pri nama potem pa kake 14 dni čisto nič, razen če sva jo povabila. zdaj pač kot pride…jo skoraj nič ni tukaj

– koliko vam je partner pomagal?
veliko, me je pocartal, mi je zajtrk pripravil, pospravil, precej je tamalo previjal, v trgovino je hodil, u glavn bil je zlo pridn in v veliko pomoč

– koliko ste zmogle same?
kosilo sem skuhala pa kar je bilo večjih stvari za pospravit… takrat sem še plenicešivala, pa cunje zlagala, ker pred poroom nisem smela nič delat samo ležat in me je vse počakalo…

– kdo je kuhal in pral, likal, čistil?
jst sm kuhala, prala… čistila sva vsak nekaj,… likalo se ni, razen plenice jaz

– sta s partnerjam sama želela to (ne)pomoč od staršev?
da… mu je šla njegova mama bolj na živce kot meni.. ker mu je skos ukazovala kako pa kaj delat pa pametovala glede tamale, jst sm bla pa samo modro tiho in je sam spoznal da bolš da se sama znajdeva

– bi si želele da bi bilo kaj drugače kot je bilo?
ne

Manjka ti še vprašanje: kako izčrpane ste bile od poroda? Ker jst sm bla skor ko sonček ko sem domov prišla, me ni skorej nič bolel, kake se pa pobirajo en mesec ali več in tiste rabijo pa veliko več pomoči…je čisto odvisno

Mož je bil doma štiri dni, od tega je prvi dan zbolel, tako da ne samo, da mi ni mogel pomagati, ogromno dela sem imela s tem, da sem narazen držala njega in nedonošenčka, ki ni smel zboleti. Starši so prišli skoraj vsak dan, ampak sem jaz vse podelala, tako da za mamo ni nič ostalo.