Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Test sposobnosti - 8-letnik

Default avatar

Jalur

Z našim tretješolcem imamo v šoli stalne probleme, ker med poukom zabava cel razred, da je včasih z njim v rezredu nemogoče delati. S tem se ukvarjamo že od 1.r. Z učenjem nima težav in tudi če se celo uro ukvarja s čim drugim bo snov obvladal. Bere tekoče, pri matematiki množi in deli tam nekje do 50 (česar se še niso niti učili). Ocen še nimajo, tako da ne morem primerjati z ostalimi. Energije ima za tri ;)).

V glavnem, danes sem bila pri pediatrinji z drugim otrokom, pa me vpraša še za tega (ker ve, da imamo probleme). Povem par konkretnih primerov, pa ona omeni, da bi bilo mogoče dobro otroka oceniti s testom sposobnosti, ker ima občutek, da je otrok nadpovprečno nadarjen in mu je v šoli dolgčas, ker z njim ne delajo sposobnostim primerno. Test bi opravljal pri psihologinji v ZD.

Ima kdo izkušnje, kako ta test izgleda? Mogoče lahko predlagate kak link na internetu ali knjigo?
Če ugotovijo, da je nadpovprečno nadarjen, kaj to pomeni za delo v šoli?
Default avatar

lkgšo

Ma kaki testi! Itak jih letos že izberejo za testiranje za naslednje leto - kjer naredijo izbor nadarjenih. Počakajte na to. Brezveze delat to dvakrat. Ne pričakuj pa kakšne posebne obravnave. Za nadarjene pripravijo samo delavnice.

BTW, moj otrok je na testih dosegel 95 %, kar pomeni, da je v zgornjih 5 % po inteligenci v Sloveniji v svoji starostni skupini, pa je priden kot pupika in ni absolutno nobenih disciplinskih težav z njim. Tako da mi gredo res na živce starši, ki se pri disciplinskih težavah skrivajo za inteligenco. Jaz bi prej rekla, da otrok nima popolnoma nobenega spoštovanja do avtoritete - to pride pa od doma.
Default avatar

Jalur

To je bila ideja pediatrinje, ne moja. Jaz se še nisem odločila, ali bom otroka peljala ali ne, zato sprašujem.
Sicer pa je otrok hiperaktiven, z njim pa doma večjih vzgojnih problemov nimam, če ga primerjam z ostalima dvema otrokoma. Dokler vsaj 4 ure na dan brca žogo ali miga kako drugače, preostali čas pa je zaposlen z drugimi aktivnostmi, je kar ok. Bohvari, če mu je dolgčas. Da ga zamotim, mu moram račune pisat;)))
Mogoče ga bodo pa nehali gledat kot neprilagojenega ali nevzgojenega, če ugotovijo, da je zanj šola resnični dolgčas, kaj pa vem. Nisem toliko pametna.
Default avatar

še mojih 5 centov

Jalur je napisal/a:
Mogoče ga bodo pa nehali gledat kot neprilagojenega ali nevzgojenega, če ugotovijo, da je zanj šola resnični dolgčas, kaj pa vem. Nisem toliko pametna.
Če rabiš papir za okoli z njim mahat, se lahko zmeniva, pa ti napišem.
Default avatar

še ena taka

kako testi točno izgledajo ti ne vem povedat, ker sem že malo pozabila...

pripravljat se na te teste ni treba... ravno v tem je finta, da otrok "nepripravljen" rešuje te teste...

tudi ne razlagat otroku, da dela te teste zato, ker je morda nadarjen...

ena znanka je to otroku v naprej povedala... otrok je o tem govoril v razredu, sosedom,... na testih se ni pokazala neka izrazita nadpovprečna nadarjenost... otrok je imel po vsem tem o sebi zelo slabo mnenje... ni izpolnil svojih pričakovanj in pričakovanj okolice...

naš je pri 5 letih z lahkoto reševal teste za 8 let...

kljub temu, da so že pred vstopom v šolo odkrili nadarjenost, se pri delu v šoli to ni nič poznalo... vsaj ne v pozitivnem smislu... učiteljica je od njega zahtevala, da se zato, ker je tako sposoben ne sme zmotit... ko je pri testu od 30 računov enega narobe zračunal in je porabila 10 minut, da je pred celim razredom vzdihovala, kako jo je razočaral... pri tej učiteljici je trpel 3 leta... jokal, da ne gre v šolo... da se bo on doma učil... ko je bil v prvem razredu dal časa zaradi bolezni odsoten, je v 2 tednih rešil cel delovni zvezek za matematiko za 1. razred (od druge založbe kot so ga imeli v šoli - nam je specialna pedagoginja svetovala naj ga tako zamotimo)

šele v 4.razredu, ko je dobil novo učiteljico, se je razcvetel in začel z veseljem hoditi v šolo... pri njej je lahko poleg rednega dela počel še marsikaj kar ga je zanimalo... plakati, referati, poskusi, razlaga sošolcem,...

zdaj je v 5 razredu in hodi z osmo in devetošolci skupaj na kemijski in fizikalni krožek kjer se pripravljajo na tekmovanja... naš sicer uradno ne bo smel tekmovati... ampak pri pripravah veselo razlaga naloge ta večjim... :-)

zdaj je tudi motenj s pozornostjo, ki so bile v prvi trijadi zelo opazne, bistveno manj... zdi se mi, da tudi zaradi tega, ker se zdaj dobro počuti v svoji koži in ga sprejemajo takšnega kot je...

__________________________________________________________________________
I'm not weird - I'm just wired differentlly!
Default avatar

Jalur

še mojih 5 centov je napisal/a:
Jalur je napisal/a:
Mogoče ga bodo pa nehali gledat kot neprilagojenega ali nevzgojenega, če ugotovijo, da je zanj šola resnični dolgčas, kaj pa vem. Nisem toliko pametna.
Če rabiš papir za okoli z njim mahat, se lahko zmeniva, pa ti napišem.
Hvala za ponudbo. Za papir mi je čisto vseeno. Moj edini problem je, ker otroka pošiljajo iz razreda h psihologinji, ker z njim v razredu ne morejo delati, jaz pa ne vem več, kaj naj naredim, da bo otrok med poukom mirno in tiho na riti sedel in poslušal o nečem, kar itak že obvlada. Še nikoli ni imel problemov s snovjo, katere razlago je zamudil, ko so ga vrgli iz razreda.
Mogoče pa rabim nasvet, kako otroku dopovedat, kako naj se dolgočasi potiho in na miru?
Default avatar

Jalur

"Še ena taka" Nisem mislila, da bi teste dala reševat otroku, zanimalo me je le, kako izgledajo.
Hvala za vašo izkušnjo. Mislim, da se bom za testiranje odločila.

Moj je lani (2.r) en dan delal doma domačo nalogo iz matematike. Trajalo je nenormalno dolgo, ker ponavadi reši vse na hitro. Grem preverit, sem najprej mislila, da ima toliko za delat, ker med poukom ni (ali pa mu je takrat psihologinja predavala o šolskih pravilih). Vprašam otroka, kako to, da ima toliko naloge, pa mi razloži, da je nima. Je rešil še ene 20 strani za naprej in se veselil, da mu med poukom ne bo treba ;)))) Učiteljica seveda ni bila navdušena.
Default avatar

pojdi na pregled

Če imaš možnost, ga pelji na testiranje. Ampak brez pompa in napovedi, kot je svetoval nekdo pred mano in seveda brez vnaprejšnjih priprav. Tako uradno mnenje ti je lahko kvečjemu v plus, v oporo, kako naprej, na podlagi česa takega potem lažje znaš oceniti, ali je težava takega izvora kot se ti zdi ali je kje drugje.
Meni je popolnoma jasno, da je otrok lahko nemiren, če mu je dolgčas.
Je pa tudi res, da do neke mere se pa vsakemu mulčku da dopovedati, da mora pač dati mir.
Zato je najboljše, da ugotovita skupaj z učiteljico, kaj ga bo motiviralo. Pa naj mu dovoli, da se mirno zaposli po svoje, da ne bo motil ostalih - naj nosi s sabo knjigo, ki jo lahko bere, ko zaključi svoje delo, ostali pa še ne.
To je naloga tako staršev kot učiteljev. Dokler mu oboji tumbajo enako, se ga bo že prijelo. Je pa treba uvesti skupno taktiko. Žal je pa večinoma tako, da straši pravijo "naš ni tak", učitelji so pa razočarani nad vsemi, zaradi katerih se morajo za piko bolj angažirati, da bi se usedli in pogovorili in skupaj nastopili za dosego istega cilja je pa pretežko.
Pogovori se tudi s šolsko psihologinjo, morda pa ima ona kakšno idejo.
Default avatar

barbina

Menim, da velika večina učiteljev opazi otroke, ki ven štrlijo zaradi nadpovprečne inteligence in jih zamotijo, tako da bi zaradi dolgčasa delal probleme skoraj težko verjamem. Mojo hčerko ( 3.r. ) učiteljica dodatno zaposli z nalogami, pa tudi ko je ne, ne dela zato kakšnih problemov, zaradi dolgčasa namreč, pa tudi že bere za 6.r. knjige, pa zna še cel kup stvari...Nič ne kompliciram, ko učiteljica zmore jo dodatno zaposli, drugače pa se mora navaditi, da bo strpna in da ni nič kaj drugačna od ostalih.
Bodo pa predlagani in testirani drugi leto za nadarjene in boš takrat videla, kako in kaj, jaz bi počakala s testi. Govorim pa iz prve roke, sem namreč učiteljica angl. in vsako leto se naučim kaj novega o otrocih, pa vsako leto naletim na takšne, ki so boljši, bistrejši od ostalih in če je možnost, jim dam dodatne naloge, pa niso nič moteči. Ravno nasprotno, s temi otroki nimam problemov. Ne izključujem pa možnosti, da ima pediatrinja prav ampak v smislu, da misli, da vse zna, celo več od učiteljice in na ta način gleda zviška na ostale, se mu kao ne da reševati, ker so naloge premalo zahtevne...Tudi take primere poznam, takšni otroci z leti zrastejo prek glave in če nimajo staršev, ki to razumejo, kasneje ni iz njih nič kaj več od povprečja. Seveda pa je vsak otrok edinstven, drugačen, jaz na vsakega gledam, tak kot je, s svojimi plusi in minusi in tako tudo delam z njim. Najbolje, da se pogovoriš z razredničarko, ta pa naj v timu ( šol. ped., psih. ) naredi načrt dela s tvojim otrokom. Veliko uspeha!
Default avatar

lkgšo

Naj samo povem, da vse zgoraj opisano kot znak visoke inteligence ni nujno to. Da namreč otroci prehitevajo. Moj otrok ni niti pri eni stvari prehiteval, prej zaostajal, vse dojemal malenkost počasneje, dokler se mu pač ni odprlo. Vsa čast pa učiteljici, ki je njegovo nadarjenost prepoznala pred vsemi testi in kljub temu, da ocene niso bile ravno v špici.
Vsi tisti otroci, ki so se meni osebno zdeli inteligentni in brihtni sto na uro, so na testih dosegli slabši rezultat. Lahko gre samo za veliko vedoželjnost, da se otrok uči vnaprej. To sem počela tudi jaz in bila zmeraj 'naprej', pa nisem noben genij. Da otrok zna nekaj, kar se bodo še učili, ne pomeni nujno kakšno odstopanje v inteligenci.
To povem, če je katera mamica mogoče dobila slab občutek ob branju tega, kar vaši 'brihtni' otroci že znajo. Včasih se najbolj brihtni otroci skrivajo v navideznem povprečju.
Default avatar

Jalur

Mislim, da ne gleda zviška na ostale. Njegov dober prijatelj (tudi izven šole) ima z učenjem manjše probleme, pa bi mu moj kar vse rešil, da se bužec ne bo sam matral. Bi pač rad pomagal:). Pri učiteljici sem itak redna gostja, tudi pri šolski psihologinji, že od 1. razreda. Kar dobro sodelujemo in stanje se je nekoliko izboljšalo v primerjavi z začetki. Učiteljico ima rad.
Glede na to, da ga tudi doma, ko "začne kazat vse svoje kvalitete" umirim samo tako, da ga zaposlim s čim čimbolj zahtevnim, mislim, da bi lahko bil dolgčas res razlog za njegovo obnašanje. Razumem pa tudi učiteljico, da ima v razredu še 20+ drugih, s katerimi se mora ukvarjat.
Default avatar

kjfp

Jalur, mogoče je pa v tem problem. Ti otrok 'zaposliš', ko je težaven in tega je navajen. Kdaj pa ga boš naučila, da se svet ne vrti okoli njega in da če mu je dolgčas, to ni izgovor in opravičilo, da je moteč?

Koliko pa dovoliš otroku, da se zamoti sam? Je eden tistih, s katerim ste se ukvarjali 24 ur na dan in tega sploh ne zna?
Default avatar

Jalur

Ikgšo, meni ni cilj dokazovat otrokovo inteligenco. Naš problem je ugotoviti, kako bo lahko otrok normalno funkcioniral v šoli, da ne bo pri tem motil pouka. Možnost, da je vzrok lahko nadarjenost je danes izrazila pediatrinja, ki pozna otroka in probleme. Naj ponovim, da se otrok doma kar drži pravil in večjih problemov nimamo.
Default avatar

še nekdo

Imam tudi jaz nadarjenega otroka (že prepoznan) in se ne slepim,da je to oh in sploh grozno odlično. V šoli je namreč vse čisto normalno-nič se z nadarjenimi posebej ne ukvarjajo. Seveda pa so rezultati teh testov vprašljivi-morda ima takrat nekdo slab dan,se slabše počuti ali pa je ravno tisti dan tako zainteresiran za vse.
Default avatar

še ena taka

pa kaj ste se tako grdo spravile na Jalur?!?

se vidi, da nimate pojma o nadarjenih in še manj o delu z njimi!!!

niso vsi nadarjeni pridni kot pupike... takih je zelo malo...

med hiperaktivnimi otroci (z diagnozo) je veliko nadarjenih otrok...

še več jih je na prvi pogled hiperaktivnih pa se pri testiranjih diagnoza ne potrdi, potrdi pa se nadpovprečna nadarjenost...

Jalur - jaz ti na vsak način svetujem, da testiranje opravite čim prej (vendar otroku ne razlagaj za kaj točno bodo ti testi - s psihologinjo bo pač reševal naloge - glede na to, da je šolske psihologinje že vajen torej to ni povsem nova situacija)

karkoli pa bodo na testiranju ugotovili (hiperaktivnost, nadarjenost,...), vam lahko pomaga pri razumevanju otroka in delu z njim... kakor ga opisuješ, je zelo sposoben in mu je dolgčas... sam se zelo dobro zaveda, da se od njega pričakuje drugačno obnašanje... in bi vam verjetno tudi rad ustregel... pa vam morda ne more...

meni je bilo kar malo hecno, ko mi je specialna pedagoginja rekla, da ve da je naporen... ampak naj ga imamo pač radi takega kot je... da imeti nadarjenega je včasih sicer težko ampak, da je to otrok kot vsak drug... potrebuje ljubezen in sprejemanje... na drugi strani pa meje in pravila...
Default avatar

Jalur

kjfp je napisal/a:
Jalur, mogoče je pa v tem problem. Ti otrok 'zaposliš', ko je težaven in tega je navajen. Kdaj pa ga boš naučila, da se svet ne vrti okoli njega in da če mu je dolgčas, to ni izgovor in opravičilo, da je moteč?

Koliko pa dovoliš otroku, da se zamoti sam? Je eden tistih, s katerim ste se ukvarjali 24 ur na dan in tega sploh ne zna?
Je srednji od treh otrok (5, 8, 14), sem samohranilka. Trudim se, da bi se ukvarjala približno enako z vsemi tremi individualno, že zaradi starostnih razlik ima vsak svoje potrebe, nekatere dejavnosti delamo skupaj. Predstavljaj si, koliko časa imam, da se samo z njim ukvarjam. Seveda se zna zaposliti tudi sam. Rad se npr. zapre v sobo in bere. Ali se spravi pomivat posodo (zraven naredi poplavo) ali svojo sobo pospravljat;)). Pa na treninge nogometa hodi, kjer se mora držati pravil, če noče celega treninga na klopi spremljat (tega pa noče) ali dobit prepovedi za igranje na tekmi.
Največji problem je šola.
Default avatar

ena pedagoginja

Jalur je napisal/a:
Trudim se, da bi se ukvarjala približno enako z vsemi tremi individualno, že zaradi starostnih razlik ima vsak svoje potrebe, nekatere dejavnosti delamo skupaj. Predstavljaj si, koliko časa imam, da se samo z njim ukvarjam. Seveda se zna zaposliti tudi sam. Rad se npr. zapre v sobo in bere. Ali se spravi pomivat posodo (zraven naredi poplavo) ali svojo sobo pospravljat;)). Pa na treninge nogometa hodi, kjer se mora držati pravil, če noče celega treninga na klopi spremljat (tega pa noče) ali dobit prepovedi za igranje na tekmi.
Največji problem je šola.
Predstavljaj si torej, koliko časa ima učiteljica, ki nima samo treh v razredu, ampak 23 ostalih recimo. Če se zna sam zamotiti z branjem knjige, ki ga zanima, se pač z njim in učiteljico zmeni, da bo, ko naredi naloge v šoli, bral knjigo in dal mir, dokler še drugi ne naredijo. Pa to, da dela v delovnem zvezku vnaprej, je pa res dobra stvar, ja! Ko delajo v šoli, ima torej on vse rešeno in dodaten izgovor, da je "lahko" moteč.

Inteligentnost z neubogljivostjo in neupoštevanjem avtoritete nimata nič skupnega. Ravno tako pogosto se pojavljajo moteči in neubogljivi posamezniki tudi med tistimi, ki so podpovprečno ali povprečno intelektualno zmožni (morda še bolj) in se torej ne bi smeli "dolgočasiti". Če misliš, da je otrok res hiperaktiven, ga pelji do zdravnika psihologa, morda bi potreboval kakšna zdravila za umiritev, če ne bo šlo drugače -zaradi njega, da bo tudi kasneje zmožen upoštevati pravila in slediti snovi. Zgornja učiteljica ima namreč prav: taki otroci v višjih razredih ne kažejo več nobenih nadpovprečnih zmogljivosti, dobivajo celo podpovprečne ocene, ker svojo "bistrost" vlagajo v druge, ponavadi negativne, zadeve.

tudi če se torej dokaže pri fantu nadpovprečna nadarjenost, nima to samo po sebi nobenega pomena, razen če ga mislite predlagati učiteljici (ta pa potem učiteljskem zboru) za akceleracijo (preskoči en razred). Drugače pa sama nadarjenost ne bo pomenila ničesar, ker ne gre za to, ali je otrok nadarjen ali ne, ampak ali je hiperaktiven ali ne. Ker težave povzroča njegova hiperaktivnost (ali pač nevzgojenost, ni jasno), ne pa nadarjenost.

Jaz torej bolj kot testiranje nadarjenosti, kar bo itak drugo leto v šoli, priporočam ugotavljanje hiperaktivnosti, ki pa se pojavlja pri vseh otrocih (pa naj bodo povprečno, podpovprečno ali nadpovprečno inteligentni). Enako se tudi nevzgojenost pojavlja pri vseh treh skupinah enako.
Default avatar

ena u

Lahko, da je res nadarjen, ker mnogi taki imajo probleme, ni nujno, da so čisto pridni... Je tudi več vrst nadarjenosti, lahko da mu to res ne da miru... Takih otrok je dosti, sem jih že učila, zelo posebni in prisrčni so nekateri, lahko je pa z njimi zelo težko delat. Včasih je zelo težko dat dodatno delo takemu, odvisno kaj se dela... Pogosto oni sploh ne bi delali tistega, kar se mora. Včash se pa mora.

Vaš po mojem potrebuje pozornost, ker jo je navajen doma, po eni strani jo pa pogreša od očeta in mogoče to izraža na tak način. Vseeno bi ga doma kar strogo prijela na vašem mestu, brez usmiljenja... Ker lahko, kpr. saleb kljub nadarjenosti enkrat vseeno ima slabe ocene, pač v nedogled ne bo šlo na tak način...
Default avatar

qwqwq

Jalur je napisal/a:
Z našim tretješolcem imamo v šoli stalne probleme, ker med poukom zabava cel razred, da je včasih z njim v rezredu nemogoče delati. S tem se ukvarjamo že od 1.r. Z učenjem nima težav in tudi če se celo uro ukvarja s čim drugim bo snov obvladal. Bere tekoče, pri matematiki množi in deli tam nekje do 50 (česar se še niso niti učili). Ocen še nimajo, tako da ne morem primerjati z ostalimi. Energije ima za tri ;)).

V glavnem, danes sem bila pri pediatrinji z drugim otrokom, pa me vpraša še za tega (ker ve, da imamo probleme). Povem par konkretnih primerov, pa ona omeni, da bi bilo mogoče dobro otroka oceniti s testom sposobnosti, ker ima občutek, da je otrok nadpovprečno nadarjen in mu je v šoli dolgčas, ker z njim ne delajo sposobnostim primerno. Test bi opravljal pri psihologinji v ZD.

Ima kdo izkušnje, kako ta test izgleda? Mogoče lahko predlagate kak link na internetu ali knjigo?
Če ugotovijo, da je nadpovprečno nadarjen, kaj to pomeni za delo v šoli?
brez veze, šole itak nimajo posebnih razredov za bolj nadarjene.
dajte mi ranital da bo dal mir. tudi njemu ni prietno da ga nekaj goni semintja
Default avatar

ccccccccccccccc

ena u je napisal/a:
Pogosto oni sploh ne bi delali tistega, kar se mora. Včash se pa mora.
pa saj takih je vedno več, pa ni važno ali so nadarjeni ali ne. Danes bi otroci pač delali samo tisto, kar bi si oni želeli in kar je njim zanimivo, trudit se jim za nekaj, kar njim ni zanimivo, se jim itak ne ljubi. saj ni nujno,da je nadarjen, da se mu ne da delati, kar bi moral.:)))) Vedno več je otrok, ki odkrito rečejo, da se njemu pa tega ne da delat in da on tega (vaja črk, pa sploh ni nujno, da dobro obvlada pisanje, lahko zelo grdo kraca) ne bo delal.


Motivacija je danes tista, ki je pri otrocih manjka. Doma jim nič ni treba delat, razen tistega, kar jim je v veselje, v šoli pa potem travme doživljajo, ko se je treba malo potrudit za nekaj, kar jih ne zanima. A je sploh čudno, da je tako? Kakšne veze ima tukaj nadarjenost? to je samo izgovor, da se mu ne ljubi delati in hkrati je pač nevzgojen in si upa tudi povedat in pokazat, da se mu ne da. V povprečnem razredu imaš kakšnih 5 hiperaktivcev, od tega sta dva podpovprečno inteligentna, dva povprečno in eden nadpovprečno.