Nisem sicer avtorica te teme, me pa zanima, kaj boste dejale na vse skupaj, ker sem jaz bila pred leti v identični situaciji, sem se odločila kakor sem se, nisem pa imela MON-a, da bi ga vprašala za menjenje, pa me sedaj zanima kaj bi svetovale avtorici (ona pa bo tako najbrž tudi dobila več odgovorov kot spodaj v temi, ki je že na drugi strani):

In sicer piše tako:

Jaz sem se našla še v večji zagati iz katere res ne vidim izhoda. Sem mestno dekle, ki ima koliko toliko lagodno življenje, svojo službi in prihodke, najemniško stanovanje, skratka sem zadovoljna. Leto nazaj sem pričela vezo s čudovitim fantom, ki je pa iz podeželja in imajo veliko kmetijo in dosti zemlje. Ves ta čas sem bila malo pri njemu, malo pri sebi, večinoma sem bila vikende pri njemu (ima svoje stanovanje oz. svojo hišo na njihovem, njihova hiša je par metrov stran). Problem je pa v tem, da vsi njegovi vključno z njim delajo po cele dneve, jaz pa se v tem ne vidim. Sem mu pa pomagala na druge načine: sem mu spucala notri stanovanje, skuhala, pospravila, skratke te zadeve, ki sem jih vajena in jih znam delat. Celo pristala sem da pomagam pri kakšnih manjših opravilih, vendar sem mu jasno in glasno povedala da v štalo ne grem. In kje je nastal problem? v soboto so bili vsi v gozdu (moj, tast in tašča), in me je pač prosil če skuham kosilo, da njegovi mami ne bo še tega treba. In sem seveda pristala. Ko so pa prišli domov, jih je pa moral 2x iti prosit naj pridejo jest in ko so končno prišli je že njegova mama bruhnala v jok, in začela kako je prišla samo da ne bo zamer, da v zadnjih časih niso v dobrih odnostih, pa kako bi on moral met že otroke (star je 29), da njegov frend ima že 3 in kako bi rabil družino in žensko (jaz sem pa luft ?!), pa da kako on vse narobe dela, pa da jo skrbi kako bo on vodil to kmetijo ko bo enkrat sam ostal, ker sta stara in ne moreta več delat (fora pa je da si vedno več na glavo vlečejo). Nakar se je njegov oče obrnal k meni in mi rekel: “Gospodična vi pa tudi, ste že eno leto pri nas pa še niste šli v štalo, da neka sosedova je tudi prišla iz mesta in je že drugi dan šla v štalo, pa je noben ni vprašal če hoče al noče, pa je morala it, ne pa jaz da je zunaj lep dan jaz pa notri pa tv laufa. Da niti ne vem če ima krava rep.” Skratka tko poniževalno. Potem se je pa še njegova mama oglasila, češ da sej mi ni treba iti v štalo, da sej sma mi2 kar tako skupaj. Pa sem rekla da meni to ni kr tako, da mi je resna veza in da mi je glupo če me cenijo kakšna oseba sem po tem, ali grem v štalo ali ne, in ne po tem kakšna sem do njega. Na koncu so se oni trije kregal med sabo, jaz sem pa kr začela pakirati in šla domov. Me je še prosil naj ostanem, pa sem rekla da ne rabima it narazen, samo da jaz tam ne bom. In sedaj ne vem kaj storiti? Nočem več hoditi k njemu, problem pa je da mi je v kasnejšem pogovoru še sam rekel da ne more vsega pustit, ker si želi delat na kmetiji in jo enkrat prevzet, in da noče it nekam na svoje z mano, pa tam plačevat če ima tle vse zastonj. Noče da grema narazen, ampak ne vidim rešitve. Naj omenim tudi to, da so njegovi z celo vasjo skragani, in da vsi pravijo kaka lisica je mama, pa da je žleht. Prav izbirati mu hočejo s katero naj bo. Nisem prva ki so jo “nagali”. Sicer se je zavzel zame, zdaj se mi pa že zdi da jim popušča. Ker je rekel da naj vsaj voljo pokažem za delo, pa sem rekla aja naj grem v štalo zju3 pa je rekel da ne, da lahko tud zvečer, da bi s tem popravila odnos z njimi (s tem da sta se ona dva spravila name na grd način, pa jima nisem nič nesramnega rekla nazaj).Problem je da to ni moja želja, in vedno bom nekaj premalo naredla, in me dobesedno lahko kadarkoli brcnejo v rit, če bi živela tam. In sedaj sma oba zmedena, ne bi rada šla narazen, samo ne najdema rešitve. Ima kdo kakšen pameten nasvet? Res ne vem al vztrajati ali narediti temu konec, kljub temu da se ljubima.

glede na to, da tale punca ni prva punca, ki jo je familija “nagnala”, je očitno problem v tem, da daje fant večjo težo temu, kar bosta rekla mama in ata, kot pa temu, kaj bo rekla njegova izbranka.
in se mi zdi, da bo familija nagnala še kako, če ne bo fant ugotovil, da bo treba primarno familijo držat na distanci, ali pa bo našel točno tako punco, kot si jo želita ata in mama.

ljubezen gor ali dol – s tem fantom boš živela na kmetiji, ali pa ne boš živela z njim. ne mislit, da bo pustil vse skupaj in šel v mesto za tabo, doma pa bo kmetija propadala.

zdaj se pa odloči.

odločit se bosta morala vidva, ali gresta na svoje ali pa greš ti v njegovo hišo (če je ta pisana nanj) in poveš, da na kmetiji ne boš delala in on mora stati za tem. Ampak tudi, če bo tako, moraš vedet, da ga boš zelo malo videla, ker bo non-stop delal zunaj. Skratka same težave na vidiku.

Bojim se, da ni kompromisa. Če bo on pustil kmetijo, bo nesrečen, če pa ti greš na kmetijo, je videti tudi, da boš nesrečna.

1. naj stopi v štalo
2. naj spoštuje kmečko delo, ker s svojim odnosom kaže na to, da ji je to pod častjo

Potem pa odvisno. Nihče je ne sili, da naj dela na kmetiji, ampak dolgoročno to ne bo funkcioniralo. Torej naj s fantom položita na mizo odprte karte in naj se zmenita ter naj potem ta dogovor spoštujeta.

žal to ne bo šlo…zdaj, če on želi kmetovati, ona pa ne, tle ni dileme. Nobeden nima pravice od drugega zahtevat, da tako drastično spremeni življenje. On naj kmetuje, ona naj bo mestna, saj poanta je v tem, da najdemo v osnovnih življenjskih pogledih kompatibilnega partnera. Če je preveč prisilnega prilagajanja samo na eni strani, je to recept za polom.

Lahko si okoli vajine hiške postavita 2 metrsko ograjo in tastu in tašči prepovesta upade (razen, če se bosta normalno obnašala) ti pa pač špilaš gospodinjo in tu pa tam pokosiš travo okoli hiše s samohodno kosilnico.

Bo pa bolj problem, ko bodo jebali tvojega in ga tirali k delu ti pa boš tisti dan lepo v miru skuhala kosilo in pokosila travco in se zleknila pred hišo zgoraj brez na sonce, potem bo on prišel crknjen kot pes iz šume domov in popizdil ker bo moral it še v štalo ti pa tako na hojladri.

Če je vojna je vojna za vse.

Jaz tudi živim v mestu (prej pa sem na vasi), moj pa je bil doma na kmetiji – ampak ni velika in njegova starša sta pač tako, da dokler bosta lahko bosta imela živali in zemljo potem pa več ne oz bo šla zemlja v najem al kaj pač že bosta s tem…pa vseeno hodiva domov pomagat pri večjih delih oz on gre dostikrat v soboto domov in tam cel dan dela, gre v štalo ipd.

Jaz tudi pomagam pri vseh ostalih opravilih, v štalo pa ne grem…ampak ne zato, ker mi bi tam smrdelo, ampak predvsem zato, ker se zna zgodit potem, da bo moj se zadržal pri sosedu v kleti in me klical, da naj grem v štalo namesto njega – jok brate odpade…kr lepo pridi dom pa idi sam v štalo, ker jaz ne vem kaj krave jejo 😀

Zame ne bi bilo dileme.
V kmetovanju se ne vidim, pravzaprav niti ne v življenju izven Ljubljane. Na to drugo bi morda zaradi velike ljubezni celo pristala, ampak vsekakor ob dogovoru, da obdržim svojo službo in s kmetovanjem in štalo nimam nobene direktne povezave. Če to ne bi šlo (kar v tem zgoraj opisanem primeru evidentno ne bo šlo, zaradi njegovih staršev), bi pač zvezo prekinila.

Čeprav, če dobro pomislim, tudi če bi bil možen dogovor in se njegovi starši ne bi vpletali, bi bil večen problem npr. it na dopust ali kakšna krajša potepanja (ker kmetije in predvsem štale ne moreš kar pustit par dni), pa tudi, koliko bi se mestno dekle sploh lahko adaptiralo na življenje na vasi.
Jaz se ne bi nikakor – preveč bi pogrešala mestno okolje in vse, kar mesto nudi (predvsem kulturne prireditve, teater, opero, takšne in drugačne koncerte …).

Iz tele moke, ne bo kruha.

Daleč od oči, daleč od srca.

Prevod

Tale zveza ne bo uspešna. Zapusti ga, težko bo, a ga boš pozabila.

Jaz sem se oženila na kmetijo pa se mi zdi, da vajin osnovni problem pravzaprav ni kmetija.
Dejansko, če se oženiš na kmetijo je tudi delo na njej praktično neizbežno. Tukaj manjka torej en iskren pogovor med vama, ki bi razčistil ali je sploh možna resna zveza med vama. Drugi problem je pa vmešavanje njegove družine v vajino razmerje. To bi moral on urediti pa očitne ne.

Vsedita se, karte na mizo, skušajta najti nek kompromis, ki bo obema ustrezal in se tega držita. Če ga ne najdeta pa žal verjetno tudi prihodnost ne bo mogoča. Si ne predstavljam, da bi živela na kmetiji in se ne dotaknila del, ki so na kmetiji pravzaprav nujni. Na dolgi rok to nikakor ne bo delovalo.

poglej podobna situacija je bila pri mojemu očetu, zrastel je na kmetiji, mati s 7 otroci, ki se je sama prebijala skozi življenje, oče je namreč zelo kmalu umrl zaradi tuberkuloze, tako da si niti ne moreš predstavljati kaj je moji babici in mojemu očetu ter stricem kmetija pomenila. Oče se je kre se z mojo mami nista razumeli odselil v blok, pa vendar je vsak popoldan šel DOMOV na kmetijo in tam delal, zaradi tega je bil non stop kreg, oče pa je večkrat omenil, da se počuti kot v ptičji kletki v bloku. Hiše niso gradili, ker so tu še bratje in je babica hotela do smrti imeti vse v svoji lasti. Nihče ji ni oporekla, saj je dala vse za njih. Danes po smrti je oče prevzel večji del kmetiji na njej delamo vsi prav tako moja mati, razen živali nimamo ker služba ne dopušča pa še vedno je veliko dela. Hočem ti povedati da je na koncu mami vidla da pa le ni tako slabo živeti s kmetijo le dela si naložoš toliko kolikor zmoreš.
Drug primer je pa moja sorodnica, prišla na kmetijo, kjer je najmlajši sin–njen oartner ostal doma in seveda bo prevze kmetijo. Najprej je bil kreg kot pri vas, ona je rekla da delala ne bo ker ima izobrazbo, službo in ji tega ni treba. Na koncu je popustila ona saj se imata zelo rada, hišo si zidata malček stran od starševe, pa veš kaj pomaga na kmetiji in sama je ugotovila da le ni tako teško kot je sprva izgledalo. Vglavnem ji je postalo čisto vredu.
Če nisi pripravljena nikakor živeti na kmetiji svojega partnerja ne smeš odvarčati od stvari, ki jih rad počne, lahko da ti bo očital celo življenje in ne bo srečen. Sklenita kompromis. je pa večkrat tako da nam ki smo kdaj okusili življenje na kmetiji zemlja ogromno pomeni jaz je nebi dala za nič na svetu to drugi teško razumejo.

vso srečo.

Se pridružujem zgornjim. Pri taki tašči in tastu težko katera preživi, tudi taka, ki bi šla v štalo. Pri ljudeh, ki začnejo s takimi nizkimi udarci jaz ne bi živela. Očitno tu še vedno nosijo hlače njegovi starši. Tudi če bi mu kmetijo takoj dali v roke, bi do zadnjega diha komandirala in gospodarila onadva. Sin se noče ali ne more postavit pokonci. Verjetno tega niti sam še ne ve točno.

Jaz v tako druščino ne bi šla, če bo pa tvoj dragi pokazal, da ga je nekaj v hlačah, bo prišel za tabo. Če ne bo, je pa itak vse takoj kristalno, pa vsaj ne bosta podaljševala agonije.

samo nekaj bi povedala, da ima vsaka zgodba dve plati, preden ne slišite druge, ne sklepajte prehitro. To so moje izkušnje in ponavadi nobena juha ni bila tako vroča kot se je skuhala. Ljudje radi delamo iz uhe slona.

Še večji problem, kot kmetija, je odnos fantovih staršev do avtorice. Jaz ne bi želela živeti z njimi tako blizu.

Monca, nam zaupaš, kako si se ti odločila pred leti in če si zadovoljna s svojo odločitvijo?

tudi kot Šavrinka: pri vama ni tak problem kmetija in dela na njej, saj si se p’onudila za kuhanje ob delih, kar je še kako fajn za delavce, ki tega časa nimajo, in za druga,. manjša opravila. Problem so njegovi starši, kaj za vraga imajo uletet k vama in tebi in predvsem njemu pridigat, koliko je že star in kaj bi po njihove,m vse moral.

Jaz mislim da bi ti ob bolj razumevajočih tastu in tašči morda celo začela na kmetiji uživat. Ampak veš kaj je glavni problem? Staradva se spremenila ne bosta, onadva sta taka zaradi navezanosti na zemljo (spoštovanja vredno, ni kaj) in ker ju je STRAH prihodnosti. Nista onbadva tak problem – problem je SIN, tvoj fant. Ta bi moral postavit meje in staradva naučit, kako naj bi se v prihodnosti delalo, če nauj prevzame kmetijo. Oz. od njiju zahtevati spoštovanja do tebe, pa tudi, kar se samega sebe tiče – na njegove,m mestu bi jaz rekla, da če hočeta, naj kmetijo peljem naprej, da jo name tudi prepišeta in bom jaz tu zdaj šef. Ne pa, da šefujeta še vedno onadva, rabila bi pa delovno silo, zastonj. Top tako ne gre. Dvomim pa, da bo tvoj fant sposoben tega koraka.

Pri nas je podobna situacija, s tem, da oba s fantom hodiva v službo.

Ker si bova gradila malo stran od njih (na njihovi zemlji) in ker ima fant med vikendi in popoldan delo zunaj, sva dostikrat kar pri njem – sploh med vikendi.

Je pa to zelo majhna kmetija – 3 pujsi, 3 krave, kokoške ipd.

Je pa pri nama razlika v tem, da se jaz razumem z njegovi starši.
Moj vikend poteka ponavadi tako:
– v petek po službi pridem tja, če fant dela kaj zunaj potem nama jaz zgoraj pospravim in dam prat oblačila in jih obesim ipd. Če je tašča doma skuhava skupaj včerjo, če tašča kaj dela potem večerjo skuham jaz. Potem tašča pride domov in gre v štalo, jaz končam večerjo, povečerjamo vsi skupaj in smo vsi frej.
– v soboto zjutraj se ponavadi malo delj ckrljava, potem se nazajtrkujeva skupaj in gre fant po svojih opravkih ven, če je doma tašča ena skuha, druga pospravi in obriše stanovanje, ali pa tašča gre ven kaj delat jaz pa kuham (ker kuham dosti rajši), če je popoldan še kakšno delo grem pomagat kaj lažjega, v štalo ne grem, ker gre tast ali tašča. Če njiju ni doma pa moj fant ali pa njegov brat. Če bi bila sila bi šla tudi jaz, ampak te sile še ni bilo – no grem pa zraven včasih malo pogledat živali pa jim dat kak priboljšek.
– v nedeljo je zapovedan nedeljski mir, ko se prikaževa dol komaj za kosilo, popoldan pa kam greva. Delajo nič pa če se svet podira 😉

Tako, da jaz mislim, da je čisto odvisno od situacije – če bi meni začela tast in tašča tako kot tebi bi najbrž tudi pakirala.
Pa pri vas je najbrž dosti več živali in zemlje in dela.

Na tvojem mestu bi šla stran zdaj, dokler si še brez otrok, ker kasneje bi bilo težje. Videti je, da fant samo čaka, kdaj boš popustila in začela delati, on se nikakor ni sprijaznil s tem, da boš ti samo hišo spucala, je rabil podporo staršev, da so začeli kreg, da je potem še on dodal svoje o tvojem popoldanskem delu.Nimaš kaj popravljat odnosa z njegovimi, dokler te on ne sprejema tako kot si. meni bi ta njegova neodločenbost in nezmožnost sklepanja kompromisov ubila še tako veliko ljubezen, ker bi bila nezadovoljna, sčasoma bi ga začela sovražiti zaradi vsega skupaj in bi spakiral in šla, ker si zaslužim partnetja, ki mi bo v oporo.

Po prebranem avtorica sigurno ni za na kmetijo. Fant se je naj reši in najde eno pošteno, kmečko punco, ki zna delat in ji ni pod častjo, da mora malo pomagat. Očitno avtorica prej kmetijo od blizu ni videla in je mislila, da se vse samo naredi. Na kmetiji je treba delat. In to veliko in to cel dan. Ni bo treh vsega konc. Ni prostih vikendov. Krave jedo tudi v nedeljo. In fant se zaradi te mestne frajle ne bo odpovedal kmetiji. NIKOLI. To ji mora biti jasno. Torej, ali se bo prilagodila in ji bo krona padla z glave, ali pa naj se razideta. Sicer pa, naj naredi ljudem uslugo in pusti fanta pri miru, da si bo lahko našel sebi primerno dekle.

prav to sem hotela povedati le na malo lepši način, da tisti ki živi na kmetiji mu je to v krvi in ni fer, da se mora zaradi partnerja, ker pač nekaj noče (zaradi principa) odpove. Lahko bo nesrečen celo življenje. na kmetiji je življenje težko je pa lepo.

Ja…sploh ker punce se kar grebejo, katera bo večjega kmetovalca upecala, da bo lahko zjutraj se ob 5 vstala pa do 6:30 opravla, se stuširala, spravla deco v vrtec in ob 7:00 že veselo delala na šihtu…

No, že mogopče, ampak ob takih starših jaz mislim, da si sebi primerne nikoli ne bo našel. Četudi bo hodila v štalo in delala vse, kar naj bi se od nje pričakovalo. Pri takem odnosu že ne. Vprašaj se, zakaj vaščani o fantovi mami menijo, da je žleht. Ne rečem, da bi en tako mislil, ampak večina? Fant je star 29 in drzneta si mu plozati, kaj je zanj primerno in kaj ne? Pa še: fant je star 29 in se jima ne upa zoperstaviti? Slaba prognoza v vsakem primeru, če mene vpšrašaš. Pa imel on mestno ali kmečko.

No, že mogopče, ampak ob takih starših jaz mislim, da si sebi primerne nikoli ne bo našel. Četudi bo hodila v štalo in delala vse, kar naj bi se od nje pričakovalo. Pri takem odnosu že ne. Vprašaj se, zakaj vaščani o fantovi mami menijo, da je žleht. Ne rečem, da bi en tako mislil, ampak večina? Fant je star 29 in drzneta si mu plozati, kaj je zanj primerno in kaj ne? Pa še: fant je star 29 in se jima ne upa zoperstaviti? Slaba prognoza v vsakem primeru, če mene vpšrašaš. Pa imel on mestno ali kmečko.[/quote]

I couldn`t agree more 😉

V naši vasi smo imeli takšnega tasta in taščo. Snaha je celo bila pripravljena priti na kmetijo, ker je tudi sama bila kmečko dekle. Tastara dva sta pa se vtikovala v vse in nič ni bilo nikoli prav narejeno in nikoli ob pravem času.

Pa se je sin nekega dne razkuril in kupil svojo kmetijo v isti vasi, doma pa sta ostala 75 tast in 70 letna tašča na berglah. Misliš, da je tast dal kako njivo sinu? Malo morgen…še zraven kupuje in še veča GVŽ. Uboga tašča se mi pa smili tako na berglah pa še mora it v štalo :S:S:S

No, že mogopče, ampak ob takih starših jaz mislim, da si sebi primerne nikoli ne bo našel. Četudi bo hodila v štalo in delala vse, kar naj bi se od nje pričakovalo. Pri takem odnosu že ne. Vprašaj se, zakaj vaščani o fantovi mami menijo, da je žleht. Ne rečem, da bi en tako mislil, ampak večina? Fant je star 29 in drzneta si mu plozati, kaj je zanj primerno in kaj ne? Pa še: fant je star 29 in se jima ne upa zoperstaviti? Slaba prognoza v vsakem primeru, če mene vpšrašaš. Pa imel on mestno ali kmečko.[/quote]

Torej je tisto, kar eni govorijo po vasi RES????? Ti verjameš govoricam. Tudi v redu. Potem bo že res.

Verjemi, da tadva nimata prihodnosti. Niti teoretično. In ko pride prava, jo bodo starši sprejeli. Seveda pa ne take, ki ima dve levi roki in ki je navajena samo pospravljat in TV gledat.

In da ne bo pomote. Sem z vasi. Poznam veliko takih primerov. In čeprav sem z vasi, znam delat, imamo njivo in zajce, niti slučajno, niti v sanjah, niti teoretično si ne bi upala poročit na kmetijo. To zmore samo taka, ki je sama s kmetije, ali pa res garačka. In moje tri sestrične so se poročile na kmetijo. Ena ima našparanih 1 mio eur. Gredo tudi na dopust za 14 dni. Vozi se v zadnjem modelu mercedesa. Ampak ji ne zavidam. Jih zasluži. jaz ne bi bila sposobna delat toliko kot ona. Enostavno ne bi. Pa sem garač za vse mestne frajle.

Če nisi za na kmetijo pač nisi, če nočeš v štalo enostavno ne greš , fant želi prevzeti kmetijo, naj jo prevzame , brez tebe seveda , malo bo od začetka hudo, ampak bo bolje .
Naslednjega ko boš spoznala, pa le preveri ali mu po glavi hodi kakšen prevzem kmetije .
Predvsem pa nimajo tebi tastari kaj govorit kaj moraš delati !!!

Ja…sploh ker punce se kar grebejo, katera bo večjega kmetovalca upecala, da bo lahko zjutraj se ob 5 vstala pa do 6:30 opravla, se stuširala, spravla deco v vrtec in ob 7:00 že veselo delala na šihtu…[/quote]

Čeprav, jaz pa mislim, da ob pravem odnosu bi bila marsikatera v današnjih časih hvaležna za “vlogo gospodinje na kmetih”. Jaz zase vem, da ob tej histeriji, ki danes vlada v podjetjih, kar malo zavidam “kmeticam”, pa čeprav nimajo take plače kot jaz in čeprav se njihovo delo kao ne neha ob treh – HEJ, tudi moje delo v firmi se več ne neha ob treh. Tudi mi čedalje bolj delamo še v nedeljo. Le da nismo na svežem zraku, da se ne gibljemo in smo zasedeni, da je odit v naravo cel projekt itd.
Skratka, ob drugačnem odnosu sem prepričana, da bi tole tamlado lahko celo za kmetijo navdušili. Ampak za to naredit je treba izpostavljat dobre strani, ne pa “na kmetiji se gara” (ah dej no kot da se v slućbah pa ne, kaj pa, ko delam več tednov po 30 ur skupaj!!!! ko moram oddati nek projekt, kmet pa vse noči, ki jih jaz tako prebedim, takrat sladko spančka in si ne uničuje bioritma? itd itd)) ali pa “krave so lačne tudi v nedeljo” a dej no, a ljudem pa ni treba skuhat v nedeljo, ali pa psu, če ga imaš.

Je treba videt obe plati slabo in dobro, nekega dela, ampak ni pa za izpostavljat slabih, ampak dopbre. obstajajo tako na kmetijah kot v službah. ampak teli kmeti pač nimajo pošlihtan v glavah, ne bi imeli, tudi če bi ne imeli kmetije. taki pač so, prestrašeni, nesamostojni itd.