Eno žalostno vprašanje…
Ali je kje v navadi, da namesto rož ali sveč ob smrti prinesete še kaj drugega (v mojem primeru mamica sinovega prijatelja)? Ker je zadnje čase veliko govora o nesmiselnosti prižiganja na desetine sveč, rožice pa hitro ovenejo, sem premišljevala, da bi lahko namesto tega kupila npr. majhnega angelčka in ga dala namesto sveč. Sem videla na enem grobu enga takega majhnega angelčka in sem pomislila na to, ker vem, da rož in sveč bo ogromno.

V navadi ni,sem pa letos na ljubljanskih žalah videla na enem grobu majhnega angelčka.

Jaz bi naredila eno lepo sožalno vizitko, notri kaj iskrenega napisala (kratko), pa še kakšen evro primaknila.

Si predstavljaš, da vsi začnejo nosit angelčke in drug kič, ko pridejo kropit? Sveče vsaj pokuriš lahko, kaj boš pa s kupom angelčkov?

Angelčka ji ne daj, ker ga bo po vsej verjetnosti želela dati sama, več kot en angelček na grobu pa je prečej kičasto! Mogoče pa daš kar kakšen pripevek, npr.

Nekaterim je angelček na grobu tudi preveč kičast. Meni načeloma ne bi bil všeč, čeprav je pri umrlih otrocih kar pogosto na grobu vse sorte, od kipcev angelčkov do igračk. Jaz bi ji tudi k sožalni vizitki primaknila kakšen evro, mamici je pa najbrž ta trenutek itak popolnoma vseeno kaj kdo prinese.

Pisno sožalje in notri kak evro.

..sveče ostanejo tudi za kasneje (tako, da je najboljše komplet sveč), rože so res bolj nesmiselne, ker bodo kmalu pošle, drugače pa, če je pogreb cerkven, se da lahko tudi za mašo…..

Prideš pokropit in/ali greš na pogreb. Nobene sveče in rože ali denar jim ne bo povrnil svojca, zato velja le tvoja iskrena prisotnost, stisk roke, spodbudna beseda. In pomoč svojcem v prihodnosti-to bodo še najbolj potrebovali in cenili.

oh nehajte že enkrat s svečami. ja ostanejo za kasneje… če jih imaš kje hranit. nimamo vsi bajte z neomejenim prostorom. ko so umrli stari starši, smo dobili dobesedno par kubikov sveč. še sreča, da smo jih imeli kam dat. zdaj si pa predstavljaj, da živiš v garsonjeri…

hmmm pa za mašo dajat…. za mašo naj dajajo najožji sorodniki, če so verni, si to itak želijo. da pa gre en xy plačat mašo za nekoga… ne vem no.

Jaz ponavadi nesem svečo, ki se polni z voskom, lepi pa so tudi trajni nasadi rožic v lepih posodah ali košaricah, ki ostanejo na grobu dalj časa (zdaj npr. resje, kakšna heba…).

Še malo, pa boste kavo in piškote začeli nosit, ko boste šli kropit.

Meni je bil angelček sicer všeč, je pa res, da če bi jih bilo več, bi bilo res kičasto. OK, angelčka ne bom. Verjetno bom kar sveče in sožalnico.

hvala za mnenja

Glede kave in piškotov: Na Koroškem je navada, da ljudem, ki prihajajo kropit, svojci ponudijo kavo in pecivo. Tudi pri nas je navada, da prijatelji ali sorodniki spečejo kakšno potico ali kakšne druge sladice. Gre za to, da je v takih težkih trenutkih v hiši svojcev veliko ljudi, ki se jim kaj ponudi in se tako pomaga žalujočim, da nimajo opravkov s stvarmi, ki so v tistih trenutkih nepomembne. Meni se to ne zdi nič slabega, nasprotno.

Pa ne sveč, no.

pri nas tega običaja ni, v ameriki pa se prinese hrana, ko obiščeš svojce umrlega pred pogrebom.

ja, na koroškem pa se ponudi hrana, ko greš kropit. pa ne smeš je zavrnit, je zelo nevljudno.

res nič ne povrne umrlega svojca, ampak veliko ljudi se ob smrti svojca znajde v finančni zagati. Zato sveče, ki jih pokoristiš kasneje ali denar, vedno pride prav. Zakaj ne bi nekomu pomagali vsaj finančno, da se v svoji žalosti in nezavidni situaci ne ukvarja še z denarjem?

S svečami in rožami ni nič narobe.

Če pa res striktno nočeš, je pa najbolje sožalje na ročni narejeni vizitki in notri nekaj denarja.

Tudi pri nas na Gorenjskem je navada, da svojci ponudijo prigrizek tistim, ki pridejo kropit. Vse vežice imajo zraven en majhen prostor, kjer se to ponudi.
Glede sveč, rož ipd. Verni nesemo denar v župnišče in naročimo sv. mašo za pokojnega. Lahko bi se dalo tudi v dober namen za kakšno ustanovo (Karitas, RK, itd.) in to potem napišeš na žalno vizitko z logotipom te ustanove in jo daš svojcem. Mislim, da bo tistim “kubikom sveč” kot je nekdo duhovito napisal, res odklenkalo.
Še to. Srečala sem znanca, ki je ponosno nesel goro (ampak res!) grdih rdečih sveč, ko je šel kropit svojega sodelavca. Mislim, da so bili žalujoči še dodatno žalostni. Bolje ena rožica, ki je od srca, kot pa kupe teh bodočih odpadkov..:-)

Meni je mama umrla pred dvema letoma. Od sorodnikov, sosedov, prijateljev smo dobili toliko sveč, da jih imamo še danes 1/3 doma, pa na grobu skoraj vedno gori vsaj 1 sveča, porabimo torej cca 1 – 2 tedensko. Meni je res bilo nerazumljivo, da so vsi nosili sveče. Ne rečem res tisti najbližji … Je pa ena mlajša bivša (skoraj) soseda prinesla cvet vrtnice in mi je pravzaprav ta gesta ostala najbolj v spominu.
Bila bi pa popolnoma zaprepadena, če mi / nam kdo daroval denar v sožalni vizitki.
lp,t.