zelo žleht
Tak človek je bolan in je v svojem svetu. Ne zaveda se, da je žleht. Kolikor poznam, niso vsi žleht, eni so lepo vodljivi in hvaležni za vso pomoč, ki jim jo daješ. S tistimi žleht je sicer težko, vendar je treba gledat na to, da so bolni in ne jih preveč obsojat. Je pa zelo težko, ker je to ponavadi eden od bližnjih – ponavadi mati – in tudi če razumeš, te vedno znova prizadene.
ja, tole z manipulacijo bo kar držalo. moja tašča je do mene osladno prijazna, občasno namigne, da bi šla domov ( živi v domu ), jo vprašam, če se spomne kako je doma se iztrebljala na tla, razmazala drek po stenah in ni pustila imet plenice,….pa me tako grdo pogleda, da me zmrazi.
Svakinji, ki ni nikoli bila priča zgoraj navedenemu pa floza kako je ne maram, kako sem žleht, kako si želi domov, da bo skrbela sama zase, da je žalostna…..in svakinja nasede na polno. Vprašam še njo, če bo prišla sredi noči dreke s sten pucat, pa mi sploh ne verjame, ker to enostavno ni možno….ja seveda ni možno,. ker je prišla vedno na generalno spucano in razkuženo stanovanje……ja, a naj bi starko pustila cel dan v dreku, da bi si gospa iz mesta prišla ogledat razmere na licu mest ? eh, bv….