Starševstvo in vzgoja

Odgovarjajo: mag. Nataša Durjava, EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka • prof. Andreja Vukmir, spec. zakonske in družinske terapije • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Kako naj otrok dopovem???

Default avatar
Kako naj štiriletnemu otroku dopovem, da nimam denarja za čokolado in bombone, ki jih jemlje s police v trgovini? Pri srcu mi je težko, rada bi mu kupila kakšno čokolado, kekse, pa mi denarnica ne dovoli. Kako se vi oziroma kako bi se spopadli s tem problemom?

Vidiš otroka, ki steguje drobcene rokice po majhni čokoladi, pa mu je ne moreš kupiti, ker že imaš v košarici testenine in kruh. Hudo mi je pri srcu.
Default avatar
Preko maila (pošljem ti ga na tvoj e-mail) mi lahko sporočiš naslov, pa ti pošljem kakšno čokoladico - vsaj za kdaj se bo prilegla (pa rečeš lahko, da imate že nekaj doma).

Pa mirno noč.
Default avatar
Jaz mojemu rečem preprosto NE:In se mi ne smili ,v življenju pač vsega ne moremo imeti.
Default avatar
Tudi jaz sem mojim, ko so bili majhni, rekla NE. Le malo kdaj sem popustila. danes si želi čokoladico in steguje rokice k njej, jutri se bo stegoval že za Bog ve čem. Moji torej niso dobili tistega, za čemur so se stegovali (tudi ni bilo denarja). Danes so že veliki in mislim, da jim to, kar sem jih takrat naučila, zelo koristi. Namreč, da si v življenju NIKOLI ne moremo vsega privoščit, za čemer se stegujemo.
Default avatar
Joj, to je tako žalostno slišat... Če je možno, ga ne pelji zraven v trgovino. Tudi jaz se vsak dan sprašujem, kako pomagat takim, pa smo že organizirali eno akcijo, ampak kaj, ko je takih vedno več, tudi sami smo na meji, dokler ne bodo dojeli tisti, ki so tako stanje povzročili, ne bo kakega efekta.
Default avatar
1. Otroku ne razlagaj, da nimaš denarja. Meni so te najbolj bolne, ker vzorec bede starša prevzame tudi otrok.
2. Pri še tako malo denarja, se vedno najde tistih nekaj deset centov za čokolado! Verjemi, vem, ker sem čokoholik in ko nam je šlo najslabše v življenju, ko smo kupovali samo osnovno, je bila čokolada šteta v osnovno.
3. S 4 letnikom doma sestavi nakupovalni listek, zmenita se, kaj boste kuhali in potem v trgovini ga opomni, da se držita listka.
4. Povej lokacijo, ti prinesem čokolado. Potrebuješ tudi kakav?
Default avatar
Tudi mi nimamo veliko pa če napišete naslov vam odstopimo čokolado kot družina ali dve, ni problema, pomagati si moramo v stiski.
Včasih ena čokolada pomeni več kot vse ostalo
Default avatar
Avtorica naj pošlje link in rade volje ji bom poslala nekaj sladkarij in kakšen evro.
Default avatar
Važno je da imaš za naročnino za internet, čokolada bo že počakala!
Default avatar
Jaz pa ga imam dovolj, pa mali steguje in ne dobi. Zakaj pa bi moral? Čokolada ni nujna, on bi rad imel kaj vsakič, ko je v trgovini. To pač ne gre.
Default avatar
Jaz otrok ne vozim v trgovino, cetudi nam financno ni hudega.
Ko grem jaz nakupovat, ju pac ima moz in tako ni nobenih tezav s "prevelikimi" zeljami.
Default avatar
Ja, tudi moja sta bila taka. Sedaj sta 6 in 3 letnika.

Enostavno semo s tem opravili že, ko sta bila manjša. Poveš, tole kupimo, kar je na listku. Čokolado pač ne, ker je ne rabimo oz. ker nimamo denarja.

Pa zakaj tega ne bi povedali, če je res!? Mislite, da bo otrok zafrustriran, če rečem tako? Po moje bo prej prizadet, če mu kupim vse, kar si zamisli. Ima že nekaj malo svojega drobiža in naj se nauči, koliko je vreden oz. kako hitro se porabi. Saj denar ne pada z dreves, kajne?

Jaz sem jih ozdravila in ne tečnarita več. Dobita pa mogoče raje kakšne mandarine, jabolka ali sirovo štručko.
Nekoč sta bila nora na bombone in sem vsakemu kupila vrečko. In jima dalo VSO vrečko naenkrat in sem rekla: ne zanima me, koliko jih bosta pojedla, ampak če bosta vse danes, bosta jutri brez, ker jutri jih ne bom kupila. Pa sta razumela in sta jih spravila vsak v svojo škatlico in v svoj predal. En jih je pojedel v dveh dneh, en pa jih je šparal, da so dolgo trajali. Zanimivo pri tem je, da jim po tem 'bomboni' sploh niso bili več nekaj, kar bi želela imeti. Jih je minilo.
Imata sedaj nekaj drobiža in se učimo koliko je vreden. Lahko si s svojim drobižkom kupi čokolado, vendar je po tem brez drobiža in si jo naslednjič ne more. In veste kaj, čokolada sploh ni več tako zanimiva. Sedaj bolj šparata za 'morje' oz. višje cilje- recimo vožnjo z avtomobilčki na morju.
Vsega pač ne moremo imeti. Vrednosti denarja, naj se otroci čimprej naučijo, da bodo znali ravnati z njim. Enako pri položnici za šolsko malico. Dokler jim plačam, imajo da jejo malico in kosilo. Ne pa da se zmrdujejo, pol ne pojejo ali brskajo po krožnikih. Ko pa pridejo domov, pa mislijo, da bodo še enkrat jedli kosilo. Meni to ne znese. In glej, od takrat se mi zdi, da normalno pojesta, kar je v šoli in vrtcu. Hrane pri nas ne mečemo stran.


lp,k
Default avatar
fda je napisal/a:
Kar praviš ti, je čisto nekaj drugega. Tudi moji ne dobijo, ampak ona ve, da otroku nečesa ne more kupiti, ker nima. V tem je bistvena razlika.
Če najdete način, bi pomagala tudi jaz.
Default avatar
rečeš ne
po trgovini hodiš z načrtom, torej nikakor mimo mamljivih stvari
enostavno ga ne vzameš po nakupih
Default avatar
Jaz v nekem hudem pomankanju ne živim, torej bi jim lahko vedno kupila čokolado ali liziko ali ... pa jim ne kupim. Enostavno je NE. Brez razlage, brez česarkoli. Oziroma, ker seveda vztrajajo do nezavesti, jim pač povem, da vsega, kar si želijo v življenju nikli ne bodo mogle imeti. Kar vzamejo iz polic in položijo v košaro, morajo vrniti nazaj. če nočejo, pustim na blagajni. Občasno jim kakšno malekost kupim, vendar jim to vedno povem že takoj ob vstopu v trgovino.

Vsekakor ti pa zelo odsvetujem obrazlaganje, da ne kupuješ, ker nimaš denarja. Slab vzorec prenaša. Za takšno razlago je prezgodaj.
Default avatar
žalostnamarjeta je napisal/a:

Prvič. Ne vodi ga v trgovine.
Drugič. Ena stara metoda, mene je mama naterala do prvega hodnika na ulici, potem pa po riti.
Tretjič. Standard pri nas je previsok, je nad možnostmi in načelno, takšne svinjarije kot so sladkarije, niso zdrave.

Ne vem, kakšno rit imaš ti, ko pa jih gledam (razne riti) stopicati po ulici je 1/2 zavaljenih.
Default avatar
žalostnamarjeta je napisal/a:
Prosim pošlji link, ker bi ti res iz srca poslala sladkarije in nekaj denarja, da boš
lahko otrokoma kupila kaj lepega.
Na spodnje teme se ne oziraj, ker so ene res "kače".
Default avatar
Res žalostno tole brat... Mi imamo pa skoraj ves čas kaj sladkarij odveč doma. Obiski nosijo otrokom, naši otroc pa ne preveč navdušeni nad sladkarijami. Celo stran smo že kaj vrgli, ker je rok potekel :(
Daj res povej naslov, ali pa vsaj mail za kontakt!
Lp
K.
Default avatar
jaz pa vedno, ko grem v trg. jim kupim vsakemu en tvix al pa snikers....
pa niso nič scrklani.
če mi zmanjka, rečem nimam, ne morem...nobenga problema...pride tamal, pa mi tišči 10 e za čokolade, pa še sebi naj kaj kupim....včasih vzamem....
Default avatar
žalostnamarjeta je napisal/a:
Mi imamo dovolj denarja, a našemu 5-letniku vseeno ne moremo kupiti ne čokolad, bonbonov, piškotov, banan, čokolina, čipsa, smokija, pudinga, koruznih kosmičev in vseh ostalih (razen ovseni, rženi,...), sladkih namazov, sadnih jogurtov, makovke, sirovke, buhteljna, rogljička, belega kosa kruha.....ker ima sladkorno!

Pač, če ne gre, ne gre. Pa naj bo kakršnekoli razlog!
Ampak zaradi sladkarij, ki mu jih ne moreš kupiti, naj ti ne bo hudo!

Moderatorji

mag. Nataša Durjava , EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka
durjavaN
prof. Andreja Vukmir , spec. zakonske in družinske terapije
Zavod Pogled
Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic