Posavje
Ajdovska jaAjdovska (Kartuševa) jama v Nemški vasi
Ajdovska ali Kartuševa jama se nahaja na kraškem območju Krškega gričevja pri Nemški vasi. Danes jo kakor oazo obdajajo vinogradi žlahtne kapljice, v njej pa še danes prebivajo duše preteklosti in njeni zvesti čuvaji – netopirji južni podkovnjaki, ki so v Evropi še posebej ogroženi. Zaradi največje porodne kolonije te vrste netopirjev pri nas, je Ajdovska jama uvrščena v omrežje Nature 2000 in je z okolico vred razglašena tudi za naravno vrednoto. Jama je v preteklosti služila kot svetišče in zadnje počivališče umrlih. To potrjujejo arheološka odkritja, ki jamo uvrščajo med pomembnejša neolitska najdišča v Evropi.
Zaradi varstva netopirjev je Ajdovska jama med 15. aprilom in 31. oktobrom zaprta, zato sta možni dve različici obiska. V zimskem času je obisk jame neomejen, v poletnem času pa obisk ni možen.
Dodatna ponudba obiskov Ajdovske jame:
– krajše delavnice in animacije (večerno opazovanje netopirjev v poletnem času; netopirske igrice za otroke in družine; stare kmečke šege, običaji, pesmi; prazgodovinske delavnice – izdelovanje keramike, orodij, nakita; prepoznavanje, nabiranje in uporaba zdravilnih in magičnih rastlin)
– programi (Po sledeh staroselcev, Stari prazniki malo drugače, Zaroka/poroka po starih šegah)
Kontakt:
Zavod Svibna
Brezovska Gora 19
8273 Leskovec pri Krškem
Telefon: 07/ 49 13 505, 031 329 625
[email protected]
http://www.zavod-svibna.si
Turizem v zidanicah
je potovanje in začasna nastanitev gosta v zidanici, v krajih, kjer imata vinogradniška in vinarska kultura bogato in raznoliko dediščino, z namenom uživanja vina, lokalne kulinarike in posebnosti socialnega ter naravnega okolja, katerih doživetje zagotavlja bivanje v zidanicah.
Doživite nov, atraktiven turistični proizvod ob vinsko turističnih cestah v Posavju, ki gostom na lovu za avtentičnimi užitki prinaša pestro ponudbo v edinstvenih objektih zidanic, vinskih kleti, vinotočev in turističnih kmetij, sredi zaves vinogradov ter v objemu zelenih gričev. Stran od dnevnega vrveža, v objemu najžlahtnejše rožice na svetu vinske trte, ob neskončnih melodijah ptic in ob toplini sončnih žarkov boste lahko ustvarjali in se posvečali sami sebi, svojim čutilom in mislim, svojim prijateljem.
Z bivanjem v zidanici boste imeli izhodišče za odkrivanje bogatega kulturnega in etnološkega izročila prebivalstva na področju vinogradništva in vinarstva, naravne in kulturne dediščine, oglede okolice ter spoznavanje utripa življenja tamkajšnjih ljudi.
Komu je namenjen: tistemu, ki išče mir in sproščenost (generacija 40+); aktivne počitnice, po navadi kratka potovanja znotraj izbrane regije; je poznavalec vin in vinorodne dežele ali pa to želi spoznati; daje prednost regionalni, raznoliki in sveži kulinariki; daje veliko vrednost socialnemu stiku z domačini in vinogradniki.
Ponudba v okolici: pohodništvo, kolesarjenje, čolnarjenje, pikniki, gobarjenje, padalstvo, lov, ribolov, zmajarstvo, jezdenje konj, ogled repnic, panoramski poleti z balonom, udeležba na vinskih in drugih prireditvah, ogledi mest, obisk okoliških vinogradnikov, vinarjev in domačih gostiln, obisk bližnjih term. Hrano si v zidanici lahko pripravite sami (apartma) ali jo zaužijete v eni od podeželskih gostiln ali turističnih kmetij, možno pa je tudi naročilo postrežbe (catering).
Cene in popusti: nizka sezona je od 1. novembra do 25. aprila; glavna sezona je od 26. aprila do 31. oktobra; posebni termini od 7. do 13. novembra in od 23. decembra do 3. januarja; konzumacija za otroke do 12. leta znaša od 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} do 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} popusta, bivanje nad 2 dni znaša 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, nad 5 dni pa dodatnih 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} popusta; veljavne cene so tiste, ki so navedene na portalu http://www.tvz.si ob sklenitvi rezervacije, sicer pa si pridružujemo pravico do sprememb cen.
Prospekt proizvoda Turizem v zidanicah si lahko ogledate tukaj.
ma
Kostanjeviška jama
BORŠT _vodni park
V Posavju so tudi dežurne zidanice- gre za turizem na vinogradniškem področju
ARHITEKTURNE ZNAMENITOSTI:
Hočevarjev trg – Krško
Mesto Krško je postalo tudi pomembno visokošolsko izobraževalno središče v Posavju, saj se na Hočevarjevem trgu nahajata Fakulteta za logistiko in Fakulteta za energetiko, v stavbi, zgrajeni leta 1877, za meščansko in ljudsko šolo. Zgradil jo je gradbenik Martin Hočevar; njegova podoba stoji sredi trga. Na trgu je že v Valvasorjevih časih stala cerkev sv. Janeza Evangelista, ki je današnjo podobo dobila po letu 1894, ko so jo povzdignili v župnijsko cerkev. Leta 1899 je bila okrašena s tremi medaljoni, z dvema lunetama in s kipom Marije, deli kiparja Ivana Zajca, ki je nekaj let pozneje ustvaril tudi Prešernov spomenik v Ljubljani. Njegov študij je omogočila Josipina Hočevar.
Valvasorjeva hiša – Krško
Zgrajena je bila leta 1609. V Krškem je edini primerek poznorenesančne meščanske stavbe. V februarju leta 1693 jo je kupil znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor in v njej še isto leto tudi umrl. Za tem je bila v poslopju dolgo let mestna hiralnica, pred drugo svetovno vojno pa je domačin Auman v njej hranil dokaj bogato muzejsko zbirko, ki je hranila kočijo Marije Terezije, insignije mesta, najdbe z Libne in drugo. To so leta 1949 prenesli v Brežice in je osnova tamkajšnjemu Posavskemu muzeju. Na pročelje so Krčani leta 1894 Valvasorju vzidali spominsko ploščo, leta 1966 pa mu pred današnjim Valvasorjevim kompleksom postavili lep spomenik, umetnino akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička iz Leskovca pri Krškem. Sosednja starejša zgradba naj bi bila nekaj let last Adama Bohoriča, ki je imel v njej šolo.
Sedaj je v njej odlična kavarna + slaščičarna
Mencingerjeva hiša – Krško
V poslopju, ki je primerek stanovanjske baročne arhitekture, je med letoma 1882 in 1912 živel pisatelj, kulturni delavec, politik in pravnik dr. Janez Mencinger. Na pročelju so pisatelju vzidali spominsko ploščo, v bližnjem parku krških zaslužnim meščanom pa je njegov nagrobnik, kjer je tudi pokopan. Po najnovejših raziskavah je v južnem delu hiše zadnji del življenja preživel polihistor Janez Vajkard Valvasor in tu umrl jeseni leta 1693.
Mestni park – Krško
Razkriva podobe pomembnih osebnosti, ki so vplivale na razvoj mesta in širšega prostora. V delu parka, imenovanem Gaj zaslužnih občanov, »srečamo« psihologa Mihajla Rostoharja, akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička, šolnika in slovničarja Adama Bohoriča, prevajalca in pisatelja Jurija Dalmatina, botanika Franca Vardjana ter mecenke Josipine Hočevar. Kipi so delo vrhunskih kiparjev in kipark. Park je bil nekdaj pokopališče s pokopališko cerkvijo sv. Križa, ki stoji še danes, verskemu namenu pa ne služi že od prvih let po drugi svetovni vojni. Po obnovi leta 2003 se imenuje Dvorana v parku in gosti različne kulturne prireditve ter druge dogodke; v njej se lahko tudi poročite. V parku se nahaja tudi Hočevarjev mavzolej, osmerokotna novogotska kapela s piramidno streho, kjer sta pokopana zakonca Martin in Josipina Hočevar, velika dobrotnika Krškega. Svoj denar sta namenila v različne dobrodelne namene. V zahodnem delu parka je spomenik izgnancem in žrtvam druge svetovne vojne, ob njem pa pitnik in čisto blizu še Kapucinski samostan, kjer domuje tudi Valvasorjeva knjižnica Krško.
Staro mestno jedro – Krško
Mesto Krško se je razvijalo med reko Savo in hribom. Pomemben strateški položaj je sooblikoval njegov pomen v različnih stoletjih, že 5. marca 1477 pa je bil takratni trg povzdignjen v mesto. Od nekdanjega gradu nad mestom je ostalo samo nekaj kamnov, mestno jedro pa poleg stavb, ki izstopajo po arhitekturi in pomenu, sooblikujejo tudi druge zanimive zgradbe. Na južnem delu ob majhnem vzponu iz Dalmatinove ulice obiskovalca pozdravi lepo oblikovana, s secesijskim oblikovanjem navdahnjena nekdanja Engelsbergerjeva trgovina. Prebivalce še vedno varuje zavetnik trgovcev Merkur. Malo pred zgradbo občine, kjer že od sredine 19. stoletja delujejo različne občinske uprave, Cesto krških žrtev krasi najlepše oblikovana secesijska fasada Župnekove hiše (znana tudi kot Scagnetijeva – imenovana po gradbeniku). Skrbno oblikovani ornamenti, zaobljen balkon in slikovita vhodna vrata so del najlepše hiše, nastale v času secesije na prelomu iz 19. v 20. stoletje.
Trg Matije Gubca – Krško
Trg Matije Gubca je osrednji trg v Krškem; na njem stoji spomenik Matiji Gubcu. V senci spomenika, ki ga je leta 1977 oblikoval Tone Kralj, se občasno odvijajo različne kulturne, športne in zabavne prireditve. Spomenik zaznamuje dogodke iz leta 1573, ko je baron Turn na Krškem polju potolkel kmečko vojsko s pomočjo Uskokov in ujel vodje upora. Ob trgu stoji tudi Kulturni dom Krško.
Spominski park Jurija Dalmatina – Krško
V Spominskem parku Jurija Dalmatina stoji več kot štiri metre visoka skulptura, posvečena slovenskim reformatorjem iz obdobja protestantizma s posebnim poudarkom na vlogi Jurija Dalmatina, Primoža Trubarja in Adama Bohoriča. Ustvarja simbolni most med dvema bregovoma mesta in vzpostavlja nov kakovosten mestni prostor in prostor srečevanj v gosto poseljenem urbanem območju.
Mavzolej Anastazija Gruna – Leskovec pri Krškem
Blizu gradu Šrajbarski Turn stoji mavzolej pesnika in politika grofa Antona Auersperga – Anastazija Grüna, ki je zgrajen v klasicistično historičnem duhu. Načrt za mavzolej je leta 1877 naredil graški arhitekt Konrad Lueff.
Sramotilni kamen – Leskovec pri Krškem
Na vogalu hiše na trgu pri župni cerkvi v Leskovcu je še ohranjen rimski miljnik, ki so ga v fevdalni dobi uporabljali kot sramotilni kamen. Pozneje so vanj izdolbli jamico, jo zavarovali z železnim pokrovom in ga uporabljali kot zbiralnik cerkvenih darov.
Rojstna hiša patra Simona Ašiča – Gorica pri Raztezu
Pater Simon Ašič je bil že za časa svojega življenja najbolj poznan Stiški menih in je z veliko dobrote in potrpežljivosti razdajal obiskovalcem zeliščarsko znanje pridobljeno s študijem iz takrat dostopnih literatur ter izkušnjami drugih strokovnjakov. Domačija, na kateri je bil rojen pater, je sestavljena iz deloma prenovljene stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja s podom in hlevom, manjše zidane delavnice in enostavnega kozolca toplarja.
Partizanska tiskarna – Bohor
Postavili so jo avgusta 1944, kot »tehniko Franceta Prešerna«. Lokacija je nudila primerno zavetje, saj jo je obdajalo gosto grmovje, naravna konfiguracija terena pa je skrivala dostop do nje. Objekt je bil zgrajen kot brunarica, prekrita s krajniki in vejevjem. Imel je dva izhoda, da je bil mogoč umik v primeru presenečenja. Pod objektom je padal slap, ki je s svojim šumenjem preglasil hrup pisalnih in rotacijskih strojev. Ker so bila tla večinoma skalnata, ni bilo mogoče slediti stopinj kurirjev. V tehniki so trikrat tedensko izdajali Radijski vestnik, ki je vseboval vsa aktualna poročila. Tiskali so tudi časopis Novi glas, Mladino, Slovenskega poročevalca, Ljudsko pravico ter razne brošure in priložnostno literaturo. 26.02.1945 je bila tiskarna izdana, sovražnik jo je požgal, a so jo v celoti obnovili.
Partizanska bolnišnica – Bohor
Uredili so jo borci Kozjanskega odreda, v njej pa so se zdravili tudi borci XIV. divizije, težko ranjeni ameriški pilot in njegov telegrafist. Prvo partizansko bolnišnico na Bohorju so Nemci 9.4.1944 po izdaji, uničili. Julija leta 1967 so jo prvič obnovili, drugič pa s slovesno otvoritvijo 22.7.2002.
Neviodunum na Drnovem
Na severovzhodnem delu vasi Drnovo je ob nekdanji strugi reke Save od 1. st. pr. n. št. do 5. st. n. št. ležalo rimsko mesto in pristanišče Neviodunum. Mesto se je razprostiralo na okrog 4 hektarjih in je imelo forum, baziliko, kopališče, vodnjake, vodovod, kanalizacijo in stavbe z mozaiki. V pristanišču sta bila pomola in veliko skladišče. Iz Drnovega ali njegove ožje okolice izvira meč iz mlajše bronaste dobe. Omenjajo tudi sočasno sulično ost. Najdenih je bilo nekaj drobnih predmetov kulture žarnih grobišč. Neviodunum so že v srednjem veku močno prekopavali. Izkopavanja zbiralcev starin in muzejev so delno evidentirana od 19. stoletja dalje. Med leti 1857 in 1861 je za ljubljanski muzej raziskoval Leinmuller. Z letom 1883 je pričel intenzivno razkopavati J. Plečnik, ki je opravljal to delo deset let. Izkopanine je v glavnem prinašal v ljubljanski narodni muzej. Najdbe najpogosteje izvirajo iz grobišč, nekaj pa tudi iz naselja samega. Izkopal naj bi preko 300 grobov.
Najdbe iz Drnovega so predvsem v Narodnem muzeju v Ljubljani, hranijo pa jih tudi v graškem Joaneju, v dunajskem Naravoslovnem muzeju, v celjskem Pokrajinskem muzeju in v Posavskem muzeju v Brežicah
Karting
V Krškem se nahaja sodobna karting steza, kjer potekajo dirke s karti, šola varne vožnje ter možnost izposoje gokarta. Prav tako ponujajo možnost organizirane dirke za zaključne skupine, ki pričara pravo dirkaško vzdušje s podelitvijo pokalov in penine.
Kontakt:
Domen Staut
Pagrat d.o.o.
Gorica 26
8273 Leskovec pri Krškem
Telefon: 041 379 333
[email protected]
http://www.raceland.si
in tako dalje in tako dalje :))))))
Za Krško res ne vem, nisem od tam.
V Brežicah je zanimiv Posavski muzej, imajo zanimivo zbirko in najlepšo viteško dvorano. Pa staro mestno jedro, vodovodni stolp…
Če sta za pohode, jo lahko mahneta na Sveti Vid nad Čatežem (cca 45 minut hoje do vrha, kjer je krasen razgled na krško kotlino) ali na Veliki ali Mali Cirnik.
Ne tako daleč je tudi Bizeljsko, kjer so znane njihove repnice in mnogi vinotoči, kjer lahko uživata na degustacijah. Pa Svete Gore, kjer je na vrhu hriba cerkev, v okolici pa ene 7 kapel(ic).
Pa še druga smer. 🙂 Brestaniški grad, grad Podsreda.
Zdaj mi je pa zmanjkalo idej. 🙂
Mestni muzej Krško v Valvasorjevem kompleksu
Ob vstopu v mestu Krško vas pozdravi Valvasorjev kompleks, sestavljen iz treh hiš, Valvasorjeve, Jarnovičeve in Kaplanove, ki arhitekturno pomenijo najkakovostnejši zgodovinski del mesta. Valvasorjeva hiša, poznorenesančna hiša iz leta 1609, je bila leta 1894 označena kot hiša, kjer naj bi zadnje obdobje življenja preživel sloviti Valvasor (1641–1693). Danes vemo, da je njegova prava hiša od te oddaljena le nekaj deset metrov in je prav tako pomemben del mestne zgodovine, saj je v njej živel pisatelj, odvetnik in politik Janez Mencinger (1838–1912). Pred t. i. Valvasorjevo hišo so leta 1966 postavili Valvasorjev kip, delo domačega akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička. V Valvasorjevem kompleksu ima svoje prostore Mestni muzej Krško, kjer je na ogled stalna razstava kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička, ki je del svojih umetnin poklonil Občini Krško prav za Valvasorjevo hišo. V Mestnem muzeju Krško bosta med prenovo gradu Brestanica na ogled tudi razstava o slovenskih izgnancih, ki prikazuje nemške imperialistične težnje po slovenskem ozemlju, in razstava o menihih trapistih, redu reformiranih cistercijanov, ki je zapovedoval stroga pravila meniškega življenja, ob tem pa skrbel za razvoj območja (čokolada, sir, liker, prva elektrarna idr.).
V muzeju je urejen tudi predstavitveni prostor rokodelskih izdelkov obmejnega prostora v okviru projekta Pot medičarstva in lectarstva med Krškim in Zagrebom.
V letu 2011 bo postavljena zbirka o Josipini Hočevar (1824–1911), veliki dobrotnici mesta, in mestu v 19. stoletju, leta 2013 pa razstava o življenju in delu Adama Bohoriča (ok. 1520–1598) in Jurija Dalmatina (ok. 1546–1589).
Kontakt:
Mestni muzej Krško
Valvasorjevo nabrežje 4
8270 Krško
Telefon: 07/ 492 11 00
[email protected]
http://www.mestnimuzejkrsko.si
Ogled:
Torek–sobota: 12.00–18.00, za najavljene obiskovalce tudi ob drugih urah in dnevih
Vstopnine ni.
Galerija Vladimirja Štovička – Leskovec pri Krškem
Nahaja se v delu nekdanje grajske pristave, kjer je imel akademski kipar in znameniti medaljer Vladimir Štoviček (1896–1989) svoj atelje. Že v času njegovega življenja je krška občina v večjem delu prostora uredila stalno zbirko umetnin, ki jih je poklonil domači občini. Danes je to za obiskovalce odprta galerija, ki jo upravlja njegova hčerka, prav tako akademska kiparka Vladimira Štoviček, in v njej tudi ustvarja.
Kontakt:
Galerija Vladimirja Štovička
Rostoharjeva 90
8270 Krško
Telefon: 07/ 492 02 34, 031 731 317
Ogled:
Po predhodnem dogovoru.
Vstopnine ni.
Galerija Krško
Galerija Krško se nahaja v nekdanji cerkvi sv. Duha, zgrajeni leta 1777. Od leta 1939 je v njej nastajal mestni muzej, takrat je bila cerkev tudi odposvečena. Od leta 1966 pa je v njej mestna galerija, kjer prirejajo raznovrstne, predvsem s prostorom uglašene likovne razstave. Mestni muzej Krško in Galerija Krško sta enoti Kulturnega doma Krško in delujeta pod njegovim upravljanjem.
Vode
Slapovi na Bohorju
Vode se po južnem pobočju Bohorja prebijajo skozi trden triasni dolomit, dolbejo v njem globoke soteske, ob zelo trdnih kamnitih pregradah pa ustvarjajo slapove in slapiče. Od zahoda proti vzhodu se vrstijo: Bojanca na Stranjskem potoku, Pekel na Blanščici, Ubijavnik na Dobrovskem potoku in Bojavnik na Globokem grabnu, pri zaselku Poreber pa se nahaja slap Zapečje.
Reka Sava
Je najdaljša tekoča voda v občini. V svoji zgodovini je s spreminjajočim se tokom izoblikovala rečne terase, do druge polovice 19. stoletja pa je bila pomembna tovorna plovna pot, s pristanišči na Drnovem, v Krškem in Rajhenburgu. Njeno nekdanje ime bo ponovno v večji veljavi, ko bodo na območju Posavja na njej zgradili vodne elektrarne, eno tudi v krški občini. K nam priteče iz Zasavja, kjer teče po ozki soteski, ki si jo je izdolbla skozi hribovje. Tu se dolina razširi v krško polje in Sava postane tu nižinska reka. Skozi stoletja si je utirala pot ob naših poljih in poljubno spreminjala svojo strugo, vse dokler je nismo z nasipi in regulacijami omejili. V preteklosti je bila to plovna reka. Največji pomnik na te čase so nedvomno ostanki rimskega pristanišča Neviodunum pri Drnovem, ki pa danes leži daleč od reke.
Reka Krka
Je značilna mirno tekoča kraška reka, ki meri od izvira do izliva v Savo 92,3 kilometre. Zanjo je značilen izredno majhen strmec s skoraj rednimi spomladanskimi in zimskimi poplavami.
Njene glavne ribje vrste so somi, ščuke, platice, ki imajo v njenih pritokih narav drstišča.
Krka ponuja obilo užitkov: lovljenje rib, kopanje, čolnarjenje, vožnjo s kanuji ali pa samo počitek od vsakdanjih skrbi na njenih bregovih.
Ribnik Mačkovci v Brestanici
Prvič so jih uredili že brestaniški grofje in kasneje vzdrževali trapisti. Celotno območje, ki obsega več kot 15 hektarjev površin, so leta 1961 odkupili člani ribiške družine Brestanica-Krško. Postopno so obnovili 3 ribnike v površini 6,5 hektarja in jih napolnili z raznimi ribjimi vrstami, predvsem s krapi, somi, amurji, rdečerepkami in nekaterimi drugimi ribjimi vrstani. Ob njih srečujemo želve, sive čaplje, ponirke ter redke žabje vrste. Ribniki so s svojo gozdno-travniško okolico in možnostmi za čolnarjenje, z leti postali priljubljena športno-ribolovna in izletniška točka.
Ribnik na Resi
Leži pri Krškem, na levem bregu reke Save na Vidmu. Je priljubljeno sprehajališče tako za mlade kot tudi za starejše. V primeru suše voda zelo upade in že se je zgodilo, da je ribnik poleti presušil. Pozimi pa v primeru nizkih temperatur zamrzne in je priljubljeno drsališče. Ribnik je najlepši spomladi in jeseni, ko zaživi v vsej svoji lepoti, na njem so tudi race.
Zajezitveno jezerce v Drenovcu
Dostop do Drenovca je po cesti iz Krškega preko Leskovca skozi Senuše. Tik pod Drenovcem se združita dva potoka v potok Drenovec. Le ta se po združitvi s Kačkom v Senušah preimenuje v Senušo
Če bi pa radi šli ven jest, pa priporočam domačijo Pri Martinovih, Globočice (okolica Brežic). Domača, doma pridelana hrana, imajo lastno kmetijo, vse bio… zelo prijetni…
Hej, Krčanka,
pozabila si na Kostanjevico… Res se moraš zapeljati, pa vseeno…
Krško ni tako veliko, da bi imel vse na kupu, pa bi kar obhodil… Treba se je zapeljati malo naokoli, pa marsikaj lahko najdeš, vidiš, doživiš…
Mogoče, napr. kaj takega… http://www.finder.si/Krajsi_izleti_v_Krskem_in_okolici/Ajdovska_jama_v_blizini_Krskega/