vrtec…..kako reagirati
Že nekaj dni se ukvarjam z vprašanjem kako to rešiti!
Imam 5 letno hčerko ki hodi v vrtec. Je bolj močna! Ja jo ovira to med gibanjem, ampak tako pa spet ne da nebi mogla skočit, plezat, tečt……pač malo bolj počasi to počne, ker je že na splošno bolj previdne sorte!!
In kje je težava: v vrtcu jo nekateri otroci “zmerjajo” (bajsa debelajsa) in ko sem to slišala sem bila zelo prizadeta (tudi sama sem imela težave z težo) najbolj pa me je zabolelo, ker vzgojiteljica ni odreagirala :((
Kaj naj naredim?? Naj se pogovorim z njo?? Naj to izpostavim na roditeljskem sestanku pred vsem starši??? Kako naj svojo hčerko zaščitim pred tem, če me ni skoz zraven in če se to dogaja pogosto???
Hvala za odgovore mamice
Jaz se pa ne strinjam s tem, da je to rešitev. S punčko raje bolj pazita na to, kaj dajeta v usta in se več gibljita. Delam z otroki in se mi zdi kar žalostno, ko vidim kakega “bolj močnega”, kako je nesrečen, z otroki se niti gugati ne more, na sploh ves čas išče oporo v meni. Jaz se lahko ukvarjam z njim, ampak ali je to point?
No pa če se ukvarjate z otroci in imaste pač “več dela” z močnimi otroci ali potem tudi dovoljujete da drugi otroci tega “zmerjajo” ???? Pa nisem rekla da se ne more gibat, ona počne vse kar počnejo drugi otroci, ampak bolj počasi……ne vem kej je tu težava, lahko bi bila suhica pa bi tudi počela počasi !! In zato ker je močna še ne pomeni da potrebuje posebno pozornost, me niti vzgojeteljica nikoli ni opozorila na to !!!!
Ja pikapolonic_a res je ……nihče v naši družini ni prav suh že od prababic in pradedkov naprej :))
To mi je čisto jasno. Zelo različni smo si, eden lahko poje tri pice dnevno, pa se mu ne bo nič poznalo, drugemu se bo pa že polovička obesila na bedre. Žal sem tudi jaz v drugi skupini.
Ampak hec je v tem, tudi če se vi vse pomenite, da se ne sme žaliti itd. (to se seveda strinjam), bo otrok še naprej debel, še naprej se bo težko igral z drugimi, čez par let bo pa zaradi teh svojih kil tudi nesrečen na kak drug način. Pa sploh ne zagovarjam suhic in stradanja, da smo si na jasnem. Ampak zdravo mero vsega.
In kaj bo jutri? Bo suha, nekdo ji bo rekel, da ima štrleča ušesa ali krive noge in bo uteho iskala v hrani ali pa bo nesrečna na kak drug način.
Misliš, da vsi, ki so predebeli, da so slabši od suhih ali normalno prehranjenih otrok? So vredni omalovaževanja? Tvoja naloga je, da otroku, ki se ne more gugati z drugmi otroci, najdeš mesto v skupini in da daš drugim vedeti, da ima tudi ta otrok svojo ceno!
Sošolec moje hčerke je predebel še iz vrtca, sta skupaj hodila tudi v vrtec. Zdaj sta v gimnaziji in je še vedno predebel, kljub temu, da se je v puberteti zelo potegnil. Ampak ta fant ima možgane slona (pravijo, da so sloni zelo pametni in imajo zelo dober spomin!), govori dva tuja jezika, zmaguje na raznih tekmovanjih od kemije do jezikov, odličnjak, ukvarja se z izumi, Zoisov štipendist! Kolikor so ga v nižjih razredih omalovaževali in se delali norca iz njega, je danes priljubljen v družbi sošolcev. Je manj vreden, ker je pretežak?
To mi je čisto jasno. Zelo različni smo si, eden lahko poje tri pice dnevno, pa se mu ne bo nič poznalo, drugemu se bo pa že polovička obesila na bedre. Žal sem tudi jaz v drugi skupini.
Ampak hec je v tem, tudi če se vi vse pomenite, da se ne sme žaliti itd. (to se seveda strinjam), bo otrok še naprej debel, še naprej se bo težko igral z drugimi, čez par let bo pa zaradi teh svojih kil tudi nesrečen na kak drug način. Pa sploh ne zagovarjam suhic in stradanja, da smo si na jasnem. Ampak zdravo mero vsega.[/quote]
Zakaj misliš, da je suhost lepša od debelosti?
Zakaj misliš, da je v življenju nijno biti lep?
Zakaj bi moral biti nekdo z viškom kil nesrečen? Kje piše, da mora biti nesrečen?
To so si izmislili in zdaj pa naj bodo debeli nesrečni zaradi svoje teže! Za katerega vraga pa?
Meni se zdi, da otroka to, da ne dohaja vrstnikov pri igri, ne more ravno osrečevat. Če res obstaja korelacija med težo in počasnostjo (ker lahko gre za dve čisto ločeni zadevi, jaz sem recimo že celo življenje suha, pa sem totalen štor za igre in šport), potem bi res lahko nekaj pozornosti posvetili tudi zmanjšanju teže.
Tu namreč potem ne gre samo za 3 kile preveč, to je ne bi oviralo, in že z vidika zdravja ni kul, da je otrok tako debel.
In kaj bo jutri? Bo suha, nekdo ji bo rekel, da ima štrleča ušesa ali krive noge in bo uteho iskala v hrani ali pa bo nesrečna na kak drug način.
Misliš, da vsi, ki so predebeli, da so slabši od suhih ali normalno prehranjenih otrok? So vredni omalovaževanja? Tvoja naloga je, da otroku, ki se ne more gugati z drugmi otroci, najdeš mesto v skupini in da daš drugim vedeti, da ima tudi ta otrok svojo ceno!
Sošolec moje hčerke je predebel še iz vrtca, sta skupaj hodila tudi v vrtec. Zdaj sta v gimnaziji in je še vedno predebel, kljub temu, da se je v puberteti zelo potegnil. Ampak ta fant ima možgane slona (pravijo, da so sloni zelo pametni in imajo zelo dober spomin!), govori dva tuja jezika, zmaguje na raznih tekmovanjih od kemije do jezikov, odličnjak, ukvarja se z izumi, Zoisov štipendist! Kolikor so ga v nižjih razredih omalovaževali in se delali norca iz njega, je danes priljubljen v družbi sošolcev. Je manj vreden, ker je pretežak?[/quote]
Ne preobračajmo besed, nikjer nisem rekla, da so slabši, samo podala sem mnenje, kje jaz vidim rešitev. Eni ste pa res takoj čisto besni, če se kdo ne strinja z vami.
Hm, ampak veš, kje ima ta sošolec primanjkljaj? Pri puncah. Lahko je super duper pameten, priljubljen, ampak zelo verjetno bo manj seksal kot njegov normalno suh vrstnik.
Na individualnih urah bi razložila vzgojiteljici kaj si slišala, da je zo zmerjanje in da je to na enaki ravni,kot če bi jo kdo udaril. Pa me zanima, če bi tudi takrat samo gledala?!
Sama veš zakaj je punčka debela. Če je od nepravilne prehrane je žalostno. Pet let starem otroku namreč STARŠI ponujamo hrano. In vedno se najde nekaj kar pa otrok lahko poje brez tega, da bi se redil.
N
tudi jaz sem eden izmed tistih “srečnic”, ki sem se celo življenje borila s kakšno kilo ve, ker imam take gene, pa je nehala ščitnica delat, pa sem pridobila v kratkem času ho ho po 10 kil,ki jih nikakor ne izgubim. ampak v moji mladosti sem kljub nizki postavi kaki kili več redno trenirala in nastopala za 3 različne ekipe (odbojka, rokomet in celo košarko). Kaka kila več ne pomeni zmanjšana hitrost in počasnost, samo vaditi, vaditi, vaditi je treba. Sedaj pa k temu kar bi moralo biti prvo napisano. Ja ni lepo, če se otroci norčujejo, samo ne vem zakaj si huda na vzgojiteljico, sigurno ni bila tema po Kurikulu, kako se norčevati iz drugih. Morda se ne želi izpostavljati, ker iz zapisanega ugotavljam, da ste bili zraven. Res kruto je življenje, samo pomislite še kako se bodo otroci odzvali, ko se bodo igrali športne tekmovalne igre in bo njena ekipa vedno izgubila. Sončki nevzgojeni, ki so nepokvarjeni in kritični, bodo sigurno komentirali kdo in zakaj je kriv. Ja , življenje je kruto, neusmiljeno in nesramno, samo tako se utrdimo, da preidemo tudi preko tega. Da so otroci nesramni so pa verjetno vzorec vedenja prinesli od doma, žal.
Ja, veš zakaj so v vaši družini že od pradedkov vsi debeli? Zato ker je prababica preobilno kuhala, od nje se je naučila babica, od babice tvoja mama in od nje ti.
Od nekdaj večina ljudi preveč in napačno je in to prenašana svoje otroke.
Kolikor vemo, v Dachau nihče ni bil debel ampak vsi okostnjaki, ne glede na gene. Torej??
Čimprej začnite prav jesti, če ne bo čez nekaj let zelo hudo, ko bodo vse sošolke imele fante, hodile ven, se zabavale, tvoja se bo pa doma iz obupa ker je nihče ne mara, še naprej nažirala s hrano.
Krivda pa je vsa tvoja, ker jo že od rojstva, sicer z dobrim namenom, preveč futraš.
Vsekakor govori z vzgojiteljico. Če enkrat en reče, še ni tako hudo. Doma se pogovoriš z otrokom, kako naj drugič odreagira, čeprav 5 letnica težko da bo znala tako hitro, problem je, če se ponavlja in se otroci navadijo in jo potem stalno žalijo. Vzgojiteljica BI MORALA odreagirati. Če ne bo bolje po pogovoru z vzgojiteljico, pa izpostavi na roditeljskem sestanku. Samo prej dobro prepričaj samo sebe, da je to verbalno nasilje, ker nekateri se hitro izgovarjajo, da to ni nič takega. Za majhnega otroka je.
Tisto da naj shujša – verjetno nihče v teh časih, ko je lepotni ideal vitkost (ki tudi ni vedno lepa) ne želi biti debel, vsak se bolj ali manj uspešno trudi v tej smeri, a ljudje smo različni, tako otroci, kot odrasli imamo presnovo, različnime gene, različen apetit različno voljo. Tako kot imajo nekateri v puberteti mozoljast obraz, pa se trudijo s prehrano, s kremami, pa le malo omilijo. Drugim pa ni treba narediti nič, pa teh problemov nimajo.
[
Ja, veš zakaj so v vaši družini že od pradedkov vsi debeli? Zato ker je prababica preobilno kuhala, od nje se je naučila babica, od babice tvoja mama in od nje ti.
Od nekdaj večina ljudi preveč in napačno je in to prenašana svoje otroke.
Kolikor vemo, v Dachau nihče ni bil debel ampak vsi okostnjaki, ne glede na gene. Torej??
Čimprej začnite prav jesti, če ne bo čez nekaj let zelo hudo, ko bodo vse sošolke imele fante, hodile ven, se zabavale, tvoja se bo pa doma iz obupa ker je nihče ne mara, še naprej nažirala s hrano.
Krivda pa je vsa tvoja, ker jo že od rojstva, sicer z dobrim namenom, preveč futraš.[/quote]
Draga gospa Filiz!!
Moja hči je bila rojena z 2,600g pri enem letu je imela 4,500g…….ja skoz so me sekirali da je predrobna, ampak z normalno prehrano (ne z nažiranjem) se je zredila!!! Imam sina ki je 2 leti starejši, oba enako se prehranjujeta (no on poje še več včasih) pa je suh kot prekla……no mislim da ni moja kuha problem ali pa kuha moje prababice ….
Sem pa zelo zgrožena nad tabo, pa ne zato ker pač pišeš svoje mnenje ampak zato ker si v svojem prvem postu napisala da se ukvarjaš z otroci…..ojoj……glede na tvoje razmišljanje zgleda da dovoljuješ da otroci zmerjajo drug drugega!!! Nisem želela da mi politiziraš o prehrabenih navadah, ampak sem prosila za nasvet ali naj se pogovorim z vzgojiteljico in starši, ker tako kot je ena gospa napisala, otroci so obraz staršev, če mu starš ne razloži kaj je prav in kaj ne, otrok tega nebo nikoli ločil!!!
No pa če se ukvarjate z otroci in imaste pač “več dela” z močnimi otroci ali potem tudi dovoljujete da drugi otroci tega “zmerjajo” ???? Pa nisem rekla da se ne more gibat, ona počne vse kar počnejo drugi otroci, ampak bolj počasi……ne vem kej je tu težava, lahko bi bila suhica pa bi tudi počela počasi !! In zato ker je močna še ne pomeni da potrebuje posebno pozornost, me niti vzgojeteljica nikoli ni opozorila na to !!!!
Ja pikapolonic_a res je ……nihče v naši družini ni prav suh že od prababic in pradedkov naprej :))[/quote]
sami loji
Draga gospa Filiz!!
Moja hči je bila rojena z 2,600g pri enem letu je imela 4,500g…….ja skoz so me sekirali da je predrobna, ampak z normalno prehrano (ne z nažiranjem) se je zredila!!! Imam sina ki je 2 leti starejši, oba enako se prehranjujeta (no on poje še več včasih) pa je suh kot prekla……no mislim da ni moja kuha problem ali pa kuha moje prababice ….
Sem pa zelo zgrožena nad tabo, pa ne zato ker pač pišeš svoje mnenje ampak zato ker si v svojem prvem postu napisala da se ukvarjaš z otroci…..ojoj……glede na tvoje razmišljanje zgleda da dovoljuješ da otroci zmerjajo drug drugega!!! Nisem želela da mi politiziraš o prehrabenih navadah, ampak sem prosila za nasvet ali naj se pogovorim z vzgojiteljico in starši, ker tako kot je ena gospa napisala, otroci so obraz staršev, če mu starš ne razloži kaj je prav in kaj ne, otrok tega nebo nikoli ločil!!![/quote]
Si malo pomešala naša “imena”. 🙂
Ja če praviš, da so geni in ne kuha, pa daj, napiši nam jedilnik tvoje deklice – nekako za 3 dni, pa bomo presodili, ali je res samo v genih problem. Povej, kaj je za zajtrk, kaj vmes, kaj za kosilo, koliko prigrizkov in kakšne ima do večerje in tudi kaj vmes pije. So izdelki pretežno iz bele moke (vemo, da v vrtcih ponavadi so, pa tu nič kaj dosti ne moremo, lahko pa uravnotežimo z zdravimi obroki doma), so pijače sladkane, je vmes kaj sadja ali so samo sladkoslani prigrizki.
Moja svakinja tudi tarna, kako neješča sta kljub lepim mišelinkam otroka, ko pa jim malo pod prste pogledaš, kaj jejo, ti je pa vse jasno.
Ja, veš zakaj so v vaši družini že od pradedkov vsi debeli? Zato ker je prababica preobilno kuhala, od nje se je naučila babica, od babice tvoja mama in od nje ti.
Od nekdaj večina ljudi preveč in napačno je in to prenašana svoje otroke.
Kolikor vemo, v Dachau nihče ni bil debel ampak vsi okostnjaki, ne glede na gene. Torej??
Čimprej začnite prav jesti, če ne bo čez nekaj let zelo hudo, ko bodo vse sošolke imele fante, hodile ven, se zabavale, tvoja se bo pa doma iz obupa ker je nihče ne mara, še naprej nažirala s hrano.
Krivda pa je vsa tvoja, ker jo že od rojstva, sicer z dobrim namenom, preveč futraš.[/quote]
Podpišem. Sploh pa, odloči se. Ali ni nihče v vaši družini prav suh, ali je sin kot prekla.
Med tednom je v vrtcu, ko prideva domov (okrog 4) poje kako sadje, za večerjo pa je odvisno!! Rada ima mleko in vse kar je iz mleka :))) Danes naprimer: zajtrk kos kruha(od štruce) z marmelado (domača slivova), kosilo rižota in solata, popoldne je pojedla breskvo, za večerjo pa kornfleks in mleko:)) Kupujem polbeli kruh ali črnega (že zaradi samega obstoja, zdrži dlje)!!
Pije pa najraje vodo (pije ogromno) ali pa cedevito!!
Več kot geni imajo tukaj zraven starši in vrsta ter količina hrane, ki jo otroku ponujajo. Dejstvo je, da telo porabi toliko kalorij kolikor jih potrebuje, ostalo naloži v špeh. Neprimerna prehrana ima veliko več opraviti z našo težo kot geni. Vse ostalo je metanje peska v oči. Izgovri otroku ne koristijo kaj dosti.