fant zasluži 2x več, plača isto
Skupaj sva pol leta, jaz 32, on 42, oba ločena in on ima eno punco, jaz pa fantka. Živimo narazen (on se boji, da njegova hčerka ni pripravljena , čeprav se super razumemo – pri njem je vsak drug teden, tako da to niso samo obiski, ampak ima dejansko dom pri očiju). Toliko za oris. Dejansko me moti pa to, da ima on plačo 2500 eur, jaz 1200 eur, pa vse, čisto vse, delimo na pol. Recimo na dopustu sva si na pol dala stroške apartmaja, kar mi je še normalno, ni mi pa normalno, da vse račune od trgovin, bencina itd. dajemo na pol, če ima on toliko večjo plačo. Če bi bila jaz on, bi gotovo kaj več prispevala. Je pa zelo varčen na splošno, verjetno je v tem štos.
Meni se je vse skupaj zamerilo, ko mi je po zadnjem vikendu na morju, ko sem rekla, naj izračuna za stroške, preračunal cifro, kjer ni bil samo bencin in apartma kot sem mislila jaz, ampak tudi trgovina (samo kruh in mleko), pa sladoledi zunaj, ker ostalo smo imeli s sabo. Torej nekih 15-20 eur. Jaz jih ne bi nikoli računala! Sicer pri plačevanju zunaj (kosila, večerje) stroškov do zdaj nismo delili, ampak je enkrat plačal en, enkrat drugi. Zanimivo, da se ne spomni, da njegova punca poje svoje kosilo, moj fantek, ki je malček, pa skupaj z mano. Torej jaz z manjšo plačo, plačam več.
Zanimajo me predvsem izkušnje “sestavljenih družin”, ker če bi bili mi skupaj že 15 let verjetno ne bi bilo teh vprašanj, ker bi bilo “vse naše”, pa tudi razlike v plači pred 15 leti ne bi bile tako velike.
midva sva se z mojim sedanjim spoznala, ko je imela moja hčerka 3 leta, po treh mesecih, mi je posodil cca 10.000 eur, da sem izplačala sorodnici posojilo. Insistiral je, da mu vrnem, ko in če bom kdaj imela višek denarja. Od prvega dne najine zveze je bilo logično, da je vse v najini zvezi skupno, jaz sem svojo ubogo plačo porabila za stanovanjski kredit, tekoče stroške, hrano on pa mi je vsak mesec mi je dal cca pol svoje plače za skupne stroške in je vse porabe za razvedrilo / dopust plačal on. Ker sva takoj začela zelo resno , je bilo logično, da je vse najino, skupno, torej tudi dohodki. Je pa izjemno družinski človek in ga denar sploh ne zanima, dokler vse med nami laufa tako kot mora. Ponavadi si dvigne kakega stotaka ali dva od plače, ostalo menedžiram jaz. Skupaj sva 17 let. Sem pristaš skupnih financ in menim, da ni samo sex in vzgoja otrok tista področje v zvezi, kjer se morata dva ujemat, ampak tudi in predvsem finance. Če se tukaj dva ne moreta uskladit, hitro poči.
Meni je kakršnokoli deljenje stroškov v skupnem gospodinjstvu mimo – ampak to je moj problem.
V vašem je pa tako: če se vsi peljete z avtom je strošek bencina enak na osebo, ne glede na zaslužek. Enako v trgovini – če si vsi razdelite paket makaronov je delež enak. Tukaj zaslužek nima kaj dosti zraven. Strogo matematično in logično gre pač pol na pol (oziroma če ste natančni lahko delite še osebno porabo ločeno – njegove britvice plača on, tvoje tampone plačaš ti).
Je pa zdaj malo pozno te stvari rihtat. To je pametno vedeti vnaprej, pa se potem odločiš ali ti ustreza ali ne. Pričakovati, da bo on naredil tako, kot bi ti, je nesmiselno. Tako da prede bosta (če bosta) dejansko kdaj živela skupaj, se konkretno pomenita, kako bodo stvari potekale.
Kako pa on vidi to vajino “zvezo”?
Sta zanj par, ki si vse delita ali se le veliko družita (se še preizkušata) in vaju dojema kot dve ločeni družini?
Res se mi zdi preveč “picajzlast” okrog stroškov, sploh če iskreno namerava s teboj ustvariti novo sestavljeno družino, vendar ga na nek način razumem. Dokler nista “uradno” skupaj (skratka storita tisti korak, da ste skupna družina) deluje po principu ločeni računi = čisti odnosi.
Ko pa bosta enkrat zares skupaj, pa bi bilo fer, da se vsi stroški proprcionalno delijo
to da imaš ti plačo nižjo, je v bistvu tvoj problem, ja, ne vem zakaj bi te moral finacirat, niti ne živite skupaj, sta kot fant in punca. Drugo je, da če je tako fer in natančen, bi moral dejansko pri kosilu plačat 2/3. Kar pa se tiče dlakocepstva, da še za kepico sladoleda šteje in računa na pol, tu bi se pa ustrašila, tu meni zazvoni alarm… Še če grem z kakšnim znancem na pijačo, plačam, partnerju in njegovemu otroku bi pa zaračunala ali kako? Je razlika med varčen in škrt, tudi če bosta živela skupaj se bosta vedno prepirala zarad denarja.
Hja, kaj naj ti rečem … malo te že razumem. Kavalirsko ravno ni, a ne …
Menim, da nista še res ulafana. Ko se skupnost do konca sformira, se mi zdi, da taka preciznost niti ne znese več. Kakorkoli obrneš, je na koncu vse za vse … dokler pa tega v glavi ni, pa prihaja do takih zatikov. Pri sestavljeni skupnosti je potrebno tudi ogromno tolerance in solidarnosti tudi …
Pravzaprav ne vem, kaj naj ti svetujem … Enkrat se bosta morala pomeniti o financah, vprašanje je tudi, kako bosta zastavila skupno pot. Ali bosta živela skupaj ali ne itd.
Za dopuste pa ti predlagam, da ne greste več tako, da se kupuje v trgovinah, kuha, pripravlja (končno je tudi delo vložek, ki se ga brez čustev da ovrednotiti z denarjem) itd. Pojdite na agencijo in vzemite paket. Tam boš prišla ceneje skozi kot on, saj boš imela za otroka popuste primerno njegovi starosti. Ne bo treba v trgovino, sladolede bosta pa kupovala vsak svojemu ….
No, tako nekako, se lahko začne. Lahko, da se bo zadeva zmehčala, lahko pa se tudi zelo zaostri, kar pa v družnski skupnosti ni ravno blagodejno. Upravljanje denarja je zelo nečustveno početje in mogoče bi morala razmisliti o tem. Verjetno je tvoj partner pri tem bolj na to vižo … Lahko pa, da tudi drugje ni takih čustev, kot si ti želiš in jih morda celo gojiš. Vsekakor odgovor ni enostaven.
Želim ti vso srečo.
Pač ni eden tistih, ki nosi žensko po rokah. Verjetno smatra, da sta si tudi enakovredna, zato te tako tretira.
Ja, LAHKO BI on prispeval več, da pa ti to PRIČAKUJEŠ ali celo ZAHTEVAŠ, je pa zelo preračunljivo s tvoje strani. Ker če smo pravični, je prav, da gre vse na pol. Vse ostalo je dobra volja.
Jaz pa škrte in varčne ljudi po eni strani razumem in cenim – jaz sem obratna in bi dala vse za nekoga, ki ga imam rada. Na koncu pa potem nikoli nič nimam.
Jaz pa ne vem, če imaš prav. Zakaj pa ne bi delila na pol? Ne živita skupaj (če mene vprašaš je hčerka njegov prikladen izgovor). Zakaj bi torej on tebe financiral? To da ima višjo plačo pač ne more bit razlog. Pa mu naslednjič reči, da ti je ta dopust predrag, da pejte kam drugam. Pa boš videla njegovo reakcijo. Skratka meni se zdi čist fer razdelitev. Če pa bi rada do centa fer pa vsak sebi in svojemu otroku plačajta ko greste ven jesti.
…kot 1. – sta šele v začetni fazi razmerja, glede na to, da sta šele pol leta skupaj,
kot 2. – zakaj bi moral on prispevati več? Ti za sabo bereš, kaj napišeš? Zato, ker ima večjo plačo, bi po tvoje moral – verjetno – kar vse on poravnati, tudi tvoje obveznosti ali kako? Da odplača tvojo družbo ali zakaj?
In to že po pol leta – drugo je če je zveza dolgotrajna, se pravi resna.
ps: kaj vse človek ne prebere, marsikaj prebranega tu, mi na misel ne bi padlo ….
Meni je pa ta delitev čisto mimo, ne rečem apartma na pol, enkrat en v trgovino, drugič drug. Ampak da preračunava vsak cent? ma jaz ga ne bi mela več niti minute, sem pa res raje sama. Kak partner pa je to, če še mojem otroku ne more sladoleda kupit? Da vse da na pol? Ne vem, jaz sem bila v podobni situaciji, z tem, da on nima otroka. Na morju je plačal večina on, jaz sem šla v v trgovino včasih, včasih on, za apartma sem mu dala zravn 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, za bencin nič. Pa tudi ne živima skupaj in sma v vezi pol leta. Ampak če se že spuščam v kaj mi je logično, da moški več financira, sploh ker ima on 3X večjo plačo, živi doma, stroškov skorajda nič. Če je pa on pri nama pa tudi jaz kuham, perem…in mi ne da zraven nič. Pa niti ni bilo debate o tem, je obema logično da več plača on.
prosim vas…..kaj je to kakšen dober začetek skupnosti……
če se že gremo, potem naj enkrat eden plača za vse, drugič drugi….in najbolje, da še takrat krompirje preštejete ,ki bodo na krožniku……saj pol ni čudno, če otroci morajo gledat in poslušat take blesarije…..brezveze….to ni skupnost, pa tud če je začetna faza…..