Zdravo,

sajne vem ali je prav da pišem, ampak na MONu je vedno nekdo ki ti zna pomagati.

Že nekaj dni ne spim ker me tako mori ena zadeva. Dolgo sem bila samska, skoraj 3 leta, letos spoznala fanta. Skupaj sva dober mesec, vmes bila na morju, vn šla vsak vikend, med tednom se pa enkrat vidiva. Pokličeva se čez dan, no 1krat, poslala sms ujutraj zvečer, nič tazga, lep dan, kakšno ljubkovalno ime vmes.

Vse super, do enga večra ko sva bla nekje na plesu, pa se mu je tooook mudil dam, sem pa vprašala če je med nama vse kul…. DA ja, se ma z mano super, ne bi nehal, sm zmatran je biu. Ok… Čez dva dni mu napism sms, bla bla bla, mal te pa pogrešam. In dobim nazaj nič takega, celo še mal krega ker sem ga zbudila. In od takrat naprej mal drgač, jst čutim kt da me ne pusti zraven, bojim se ga, napisat mu sms, prijet za roko. Saj me pokljubi, ampak mene je tko strah, prav un strah k ga vidim, k ne vem kaj bi, da ne bo spet kaj narobe.

Sva se pogovorila, da se mava oba dobr in bova njegov strah, da je to resno (po 1m še ne more bit) popravla, ampak men je še vedn čudn občutek. Jst vam ne znam povedat, kako mij e kt bi mi en sedel na srčku in me stiskau.

Res mi je všeč, on pravi da se ima dobr z mano, tk da ne vem zakaj mam tak občutek kt da mi je nekdo vzel nekaj.

Kako naj se dam nazaj da ne bom tega čutila….. DAnes mije poslal zjutraj lep sms, slišala sva se…. Ampak mene je tko strah.

Hvala za mnenja, upam da boste prizanesljivi.

Očitno ima nek strah, poizkusi ugotoviti zakaj, kakšno izkušnjo ima.

primož

Primož ne vem če vrjameš, ampak zdaj je strah mene. Ker sedaj vse kar ne gre tako kot sva imela prej, razumem kot napako, da nekaj ni vredu.

Bojim se vprašati kdaj se vidiva, da ne bo mislil da ga silim v karkoli.

Močno potrebujem en objem, pa tist zavest da je vse vredu, ker po njegovih besedah je, ampak jaz imam pa močno veliko luknjo v seb, ker se mi ne zdi enako.

Pa ne vem kako mu to povedati, ker ga ne želim izgubiti. AMpak mislim da vsak rabi vsaj malo potrditve z druge strani (saj je, prijazen, vse pokliče, odpiše na sms) ampak ne znam ti povedati, en strah je. Verjetn z njegove strani (to imaš prav, ker je verjetn kaj od prej, ampak ne vem kak naj izvem, ko nič ne pove) ampak potem pa še moj strah pa izgleda kt dva čudaka k se pač naključn pokličeta.

Ne vem, res ne. Dolg sm bla sama, čist sm bla preč ker sva se dobr zaštekala, ene 4, 5 dni sem pa čist preč ker skos mislim na to kaj bom naredila če mu bo prav, da ne bo …..

Ne vem, upam da se reši vse skupaj, ker bi mi bilo žal, če se ne bi.

Ne nosi strahov v žepu, postavi jih na mizo, pokaži mu jih, obrazloži mu jih, če jih ne razume potem je brez veze kakršno koli nadaljevanje.
ČE mu ne poveš si ga že izgubila, ti boš v tem razmerju živela v iluziji kako sta se nekoč imela ter s strahom preživljala dan za dnem, tako kot preživljaš danes. Spomine kako sta se imela lahko obujaš tudi sama brez njega. Pomemben je sedanji trenutek in pomembno je, da se ti imaš dobro z njim v sedanjem trenutku.

Upam, da si me razumela.

Arabeska, upam da ne misliš da nosim strahove v žepu. Strah me je tega, česa se on boji, če je vse vredu. Tudi sam pravi da je, ampak čuti se da se nečesa boji. Ne vem, morda zavrnitve, morda da bi nama celo uspelo….

Ko ga vidim mu bom povedala sigurno, ker ne sanjarim kako je bilo nekoč lepo, ker ta nekoč je bil en teden nazaj. SAmo ne vem kako naj mu pomagam, da se ne bo več bal.

Vbistvu pa nič ne morem. Rekl je da bova to uredila, da je to njegov problem, samo žal bremeni tudi mene in to zelo. Ne vem kaj narediti, da preženem ta njegov strah.

Hvala za tvojo pomoč, nasvet.

Povedala svoje strahove, on rekel da bi raje nehal, kot pa reševal probleme.

Tk da mene ne boli nič drugega, kot neke vrste nategov… do par dni nazaj, ko je bilo vse super, v nekaj dneh pa to.

Ne vem, res ne vem zakaj se more to dogajat meni………….. Ne spala, ne jedla…. Nič.

V bistvu želiš pomagat sebi a ne? Samo tega se še ne zavedaš. Zakaj bi želela pomagat nekomu drugemu, ko pa imaš sama iste ali pa še hujše težave? Najprej pomagaj sebi in vse se bo spremenilo, “čudežno”.

Kako pa veš, kaj bo on mislil? Želiš zdaj že nadzirat njegove misli? Kaj potem, če bo mislil, da ga siliš. Pokaži mu, da ga ne siliš in da si nekaj samo želiš. Če bo on mislil, da ga siliš, je to njegov problem in tvoja rešitev. Boš vsaj vedela kako stvari stojijo.

Preberi si knjigo

Jaz sem tudi sveža v vezi in mi je ta knjiga veliko pomagala. Prideš enkrat do stopnje negotovosti, ko ne veš kaj bi in sklepam da je tvoj partner trenutno v tej stopnji. Najbolje da ga čim manj obremenjuješ s svojimi strahovi in prepusti se toku. Živi za trenutke ko sta skupaj. Kaj bo pa iz veze bo pa itak čas pokazal.

Marko žal ne vidim kako ti iz vsega tega vidiš da imam težave jaz, ampak ok saj ima vsak pravico do svojega mnenja. Govorim ti, da je fant spremenil svoj pogled name čez noč, še vedno pravi da bi sel vn z mano, da ni nič z mano, samo da on ne ve kaj čuti. Tako da ne vem kje v tem naj bi jaz imela problem.

Nisem pa hotela siliti z vprašanji če jemorda potreboval čas……………. ampak očitno še sam ne ve.

Ne želim nadzirat misli kogarkoli (ne vem od kje ti spet to) ampak OK. Ja raje se je odločil da ne reši problema, tako da razumem vse ki mi pravite da ni v meni težava, ampak v njemu, ampak me boli ker ne razumem kako se lahko človek skoraj čez noč premisli.

Al je dober lažnivec al je pa nekaj narobe z njim-se boji odnosa ne vem česa. Ker je bilo vse vredu, vse…

Pa saj, ni več pomembno. Bom že mogla preživeti.

1 mesec sta skupaj. Men to pove vse.

V 1 mesecu sta vidla doživela toliko kot nekdo drug v parih mesecih. Morda mu je enostavno postalo preveč naporno in zdaj ni več siguren, če si tega sploh želi.

Glej, ti si prišla sem po nasvet, torej imaš ti problem. A ni tako?

/// Kako naj se dam nazaj da ne bom tega čutila….. DAnes mije poslal zjutraj lep sms, slišala sva se…. Ampak mene je tko strah. ////

A ni to tvoj problem, če te je strah? Čigav pa potem je, če ne tvoj? Česa te je strah? Izraziti svoje želje, potrebe?

Jay, razumem te, ampak vse te izlete je predlagal on. Na morju sva bila en dan, ne en teden na dopustu. Vmes med tednom sva pa šla ponavadi enkrat v kino. Nič grozn osebnega….

Ne vem, samo ne razumem kaj se je zgodilo v nekaj dneh, da me je odpikal, ker mi je še v nedeljo govoril da je vse vredu, da je super z mano, da ni v meni težava……

V teh parih dneh ti ne morem narediti nekaj tako narobe, da bi me pustil, saj me sploh videl ni te par dni. Prej ko me je bilo pa vse vredu.

Pa glej saj ni pomembn, zaključil je, mene pa boli ker res nisem videla tega prihajat. Vse je šlo tako kot treba. Zato tok boli.

Marko, ja jaz sem naspisla, ker nisem vedela kaj naj naredim. Strah me je bilo tega, ker je nehal pisati sms, ker je postal drugačen in kljub temu da sva se zmenila in pogovorila, kaj in kako, me je po nekaj dneh pustil. Ne boli tok to da me je pustil, kot to, da nisem videla tega… Vse je blo kul.

Sj nima pomena, zdaj mi je težko, vbistvu se čez dan še kar zamotim, ampak preden zaspim mi pa gre samo to po glavi, zjutraj v sluzbi ko se ni nikogar. Sm ne razumem kaj sem naredila narobe, da je to naredil.

princeska777,

fanti ti je povedal že vse. rekel je, da ne ve kaj čuti in da bi raje nehal, kot reševal probleme. Problem je zdaj samo še pri tebi, da nočeš, ne zmoreš, ne želiš razumeti, kaj ti govori. Tip žal ni noro zaljubljen vate, zato se poskuša malce umaknit. Glej, vem in popolnoma razumem, kako težko ti je trenutno. Ampak pri vama je žal edina rešitev, da ga pustiš pri miru. Sama pri sebi si dovoli, da je te zveze konec, ne prepiraj se, ne izsiljuj, ne drezaj. če bo on ugotovil, da je izgubil nekaj pomembnega, bo prišel nazaj in ti ponudil nekaj več kot sedanjo bedno situacijo. Če ne bo prišel nazaj, potem bodi srečna,da se je končalo zdaj, ko še nisi prehudo navezana nanj (po enem mesecu).

Predvidevam, da si stara nekje okoli 20 ali malo čez, sodeč po tem kar si napisala. Torej bo za vse še dovolj časa.

Lp,

Dinah

Tvoj problem je ravno v tem, ker imaš občutek, kot da je s teboj kaj narobe, če te je pustil. Kaj pa če je z njim? Kaj pa če ima on kup težav za katere ti ni povedal, ker se jih sramuje ali pa se jih ne zaveda? Kaj pa če enostavno ne pašeta skupaj in sta oba na eni točki dozorevanja, ko še ni pravi čas za vaju? Milijon kombinacij. Hudo ti je ravno zato, ker se sedaj počutiš manjvredno, predvidevam. Ti si v redu, on je v redu. Ne moremo bit z vsakim, ki nam je všeč in tudi ti ne želiš bit z vsakim, ki si mu všeč. In tako naprej.

Dinah, nisem taka in ne delam tega da bi izsiljevala, to sem sprejela, rekla prav če tako želiš. Ne vem zakaj imaš občutek da bi to počela, pisala sem samo ker ne razumem kje je šlo narobe če je bilo prej vse prav in vredu, v nekaj dneh pa se človek premisli…. Ampak ne bom razglabljala več, tako je jaz sem to sprejela,. čez dan mi je že lažje, me pa stisne zvečer ko se spomnim vsega in analiziram če sem naredila kaj narobe. Vsi kolegi mi govorijo da ni problem v meni, da pač on en ve kaj hoče, ozrioma se boji zveze, da je pač on tisti ki ima nekaj zadaj pa ne razkrije. Mene boli samo to, da je tudi on odzival se in dajal znake da se ima super, potem se pa kar naenkrat odločil za to.

Saj ni pomembno. Ne bo se vrnil, pač tak je moj občutek, čeprav mi to omenja več prijetljev, ampak tud sama ne vem če bi želela kaj več po tem ko te nekdo tko prizadane.

Marko saj to mi ni jasno, ker sva se ujela v vsem, razmišljanju, načinu življenja, željah, vse se je skladalo. Pa me je pustil.

ampak res ni pomembno več….

hvala za vašo pomoč.

Mislim, da se nista. Nekje sta bila v kratkem stiku…no tako na hitro. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi meni…Sva krasno funkcionirala kot prijatelja, kot partnerja pa ne, in še to sva dokončno spoznala po treh letih. Bi ti tudi svetovala, da razmisli o tem, kar ti piše Marko, da ima mogoče on probleme, ne ti. Ampak ti tega ne zmoreš, tako na hitro imam občutek, ker si zelo nesamozavestna, ja saj res, konec ti je tudi dal on, že to je dober razlog za nesamozavest. Mogoče si rabila ravno to, da postaneš boljša oseba. Ja saj vem… to nič ne pomaga, razumeš šele, ko takih modrih misli ne rabiš več 🙂 🙂

draga moja, bila sem na istem. midva sva začela tako…sex veza ipd. pa sva (beri sem) se zaljubila na polno vanj, čeprav sem se upirala temu. tip je takrat ravno preboleval prevaro bivše. in ja, zlizala sem mu rane, on meni moje, saj sem tudi jaz takrat zaključila dolgoletno vezo…sicer jaz nisem ravno prebolevala…pa saj veš moški prizadeti ego deluje drugače…pa to ni važno. med nama je v tistem času bilo ogromno negotovosti, vsaj jaz sem tako čutila, ker sem bila nora nanj že takrat. vsak ljubi dan sem se spraševala, a bo z mano? a sva skupaj? pogrešala, želela, hrepenela po njem 🙂 in v bistvu je šlo zgolj za mojo nesamozavest, občutek, da nisem dovolj dobra zanj in strah da bom zapuščena…vse to pa so strahovi, ki vsi vemo odkod so v nas…preprosto sem naletela na tipa, ki mi je odprl vse stare rane 🙁 vmes sva parkrat prekinila, pa spet začela…če ni blo sms-a nazaj od njega me je trgalo…parkrat sem popizdila, da naj se zjasni kaj hoče od mene. stvari so se nekako poštimale. če nisem jaz nič napisala kak dan, se je on oglasu, pa to že takrat ko sem bila 100%, da neham, ker me je od strahu vse bolelo. ko je parkrat začutu, da me izgublja, je sam naredu prvi korak. zato punca, želim ti vse dobro, drugač pa samozavest, samozavest, samozavest…pazi, da ne dobi občutka da visiš na njemu in da si na robu obupa zarad njega. daj mu vedet, da si vredna in da se imaš rada. meni je najbolj pomagal kak šoping s frendico, pa še takrat ko se je oglasu, sem mu odpisala, da se mam ful fajn, da šopingiram in da grem zvečer mal pohajat…pa ga je mal zvijalo, mene pa tudi, sam se morala bit skulirana zarad sebe. skratka srečnoooo 🙂

aja pa še tole, danes sva še vedno skupaj, sicer komaj 9 mesecev. sva pa tudi v zeloooo kratkem času takrat še, dala zelo veliko skozi skupaj, kot da bi bila skupaj že leta. vse se je odvijalo nenormalno hitro, predvsem čustveno. skratka, skupaj sva ostala, imava se zelooo rada.

živjo,

hvala vsem ki komentirate, vaša mnenja mi veliko pomenijo. kot sem napisala se je zadeva zaključila, ne vem kaj je šlo narobe, kljub mojim vprašanjem če sem jaz kaj kriva, že vmes ali je kaj narobe ob tem zidu na katerega sem naletela, je bil odgovor da ne, da gre rad z mano ven, da bi še rad šel, da ima mojo številko, da brez zamer da bi me še kdaj poklical.

Tako da jst zaključujem zadevo, morda mi je na trenutke že malo bolje, ampak k se spomnim me pa način še vedno malo boli, ker bi pričakovala od človeka starega čez 30 let jaz imam nekaj pod, da ima razčiščeno kaj hoče. Vsi mi pravijo ne sekiraj se, ker nisi ti ta k ima kaj za počistit, ampak vseen ti ni prijetn občutek če ti je nekdo dajal znake da je vse vredu, nato pa naenkrat ne čuti več nič do tebe, oziroma ne ve kaj čuti in te odpika. SAj je res, samo en mesec, ampak način boli.

“bila na istem”, jaz sem upoštevala to kar sva se menila, če sem razumela da ne želi sms nisem pisala, ker sem razumela da ne želi, ni pisal on, nekajkrat ga je vmes napisal on, nekajkrat sem ga td jaz, na koncu pa mi je celo rekl da čaka na moje sms (čeprav je prej rekel da niso tko nujni). Zdaj k vrtim film nazaj, se mi zdi, da je on to vedel že prej, da ne išče nekaj…. Saj bo, jaz upam, da me končo enkrat sreča sreča. Ta je dajal vtis vsem, da je to to, pa glej kam se je obrnilo.

Žal mi je da mi tega ni znal povedati v živo, ampak po telefonu, kljub temu da je par dni prej rekel da super da sva se zmenila in pogovorila ter rešila.

Bo že.

princeska777, take znake, da je vse v redu, ti je pač dajal, ker je mislil, da je, kar vama je mislil dati možnost. Zakaj se ni izšlo, lahko zdaj špekuliramo in ti in vsi, ki vaju poznajo, in mi tukaj, pa je brez veze. Lahko da ga je motilo nekaj osnovnega, ali kar bi se tebi zdelo banalno, če bi to vedela, in se počutiš, da bi bilo fair, da bi ti to povedal…no po moje je brez veze, da na to sploh misliš. Lahko, da ti je dal vedet, da mu je nekja na tebi všeč, pa mu sploh ni bilo…tudi fantje znajo biti zmedeni, pa ne vejo, kaj hočejo…po enem mesecu je res vse možno.
Pri naju je bilo podobno, izgledalo je, da je vse v redu, bila so pač nesoglasja, ampak na obeh straneh, ki pa sva jih razčiščevala, mogoče celo preveč. In sva bila skupaj tri leta, končala sva tudi bolj kot ne preko telefona, mi je prav hecno, ko pomislim na to, no takrat pa ni bilo.
bila na istem**, imam občutek, da sta zelo prava en za drugega. Upam, da te ni več strah, da bi te pustil. Preveč vez temelji na takem strahu, in to je taka grozna škoda, da zaradi tega ni prostora za ljubezen.