Najdi forum

Spoštovani,
najprej na kratko o moji težavi: med nosečnostjo so se mi pričele pojavljati prisilne-vsiljive misli. Glede na to, da sem se znala dokaj uspešno obvladati in soočati s tem problemom se je psihiatrinja po nekaj pogovorih odločila, da ne potrebujem zdravil…. Toda te misli so zelo naporne, saj so predvsem negativne bizarne misli o okrutnih dejanjih…. Najhuje je to, da kljub temu, da se zavedam da so nesmiselne, da niso “resnične”, se jih v težkih trenutkih pričnem bati in seveda jih skušam odgnati, njihova teža pa se samo veča, domišljija postaja brezmejna, strah pa močnejši. Pred kratkim sem rodila, misli pa so ostale, kljub neizmerni sreči in ljubezni.

Naporno je to, ker se te misli neprestano vsiljujejo, kljub temu, da sem srečna – kot, da si sama sebi ne bi pustila biti srečna mamica, oseba. Podobno je mazohističnemu mučenju. Seveda se sama preveč s tem ukvarjam, skušam to svojo težavo analitično rešiti, pri čemer pa se bojim, da bom s “samozdravljenjem” (ko iščem podatke o teh misli po netu- in si skorajda sama postavljam neke diagnoze) dejansko duševno zbolela. Naj povem, da sem bila pred tem samozavestna ženska, s pozitivno oblikovano samopodobo, ki pa se sedaj vedno bolj ruši.

Vljudno prosim, da mi pojasnete, kaj so te vsiljive misli, (npr. pogled na nož, ali negativna novica na TV, da ne govorim o okrutnih filmih – vse skupaj še poslabšajo), kako se jih rešiti (ali se jih sploh da) in če se le da, ali obstaja način brez zdravil. Namreč dojim, in bi si zdravljenje še toliko bolj očitala.
Kako naj ustvarim lastno distanco do teh misli?

Kot vsi ostali, ki so o tem pisali na tem forumu, si želim ponovno vzpostaviti duševno ravnovesje, zakaj se mi je porušilo – je dejansko velika neznanka, saj sem si otroka zelo želela. Zavedam se, da velik del k temu prispeva strah pred “nepopolnostjo” – strah pred tem, da ne bi bila dobra mati, toda zakaj se mi je to pojavilo prav v obliki tako bizarnih misli? Ali je to obsesivno-kompulzivna motnja? Namreč zelo me je strah duševnih bolezni, do tega nikoli nisem znala vzpostaviti čustvene distance, čeprav v družini ni nikogar, ki bi kadarkoli imel tako bolezen.

Zdravnica je rekla, da imam blago anksiozno motnjo, bojim pa se, da te misli z željo, da bi bila res srečna mamica in, da bi moj otročiček rasel v srečni družini, postajajo še intenzivneje. Najbolj “smešno” pa je to, ker imam občutek, da jih sama skušam priklicati na dan?!?

Malo več sem napisla z željo, da mi ponudite možnost zdravljenja brez zdravil, morda nekaj besed o tem kako se s temi mislimi soočiti?

LP

svetujem ti, da se čimprej odločiš za zdravila.
prej se boš za to odločila, prej se boš rešila teh misli.

odlašanje bo vse skupaj le poslabšalo.

med nosečnostjo zdravila res niso priporočljiva, če stanje ni nevzdržno.

Pozdravljeni,

obsesije so misli, podobe ali impulzi, ki se ponavljajo in povzročajo tesnobo oz. stres. Kompulzije so dejanja, za katera ima oseba občutek, da jih mora izvajati z namenom, da si zmanjša tesnobo ali stres ali da prepreči nastanek nevarnosti, ki je opredeljena z obsesivnimi mislimi.
Za obsesivne misli je značilno, da jih oseba prepozna kot svoje, da jih ne more odgnati in da so običajno v nasprotju z vrednostnim sistemom (ljubeča mati ima misli, da bo škodovala svojemu otroku, na primer).
Motnja je lahko moteča sama po sebi, če pa se oseba začne izogibati situacij v katerih bi lahko prišlo do obsesij, pa to lahko močno vpliva na vsakdanje življenje (preneha početi stvari, ne hodi več zdoma in podobno…).

Običajno so zdravila potrebna. Ste psihiatrinji prikrili kako moteče so misli? Sicer bi se verjetno odočila za zdravljenje oz bi se o tej možnosti pogovorili (glede na to da dojite). Zdravila pomagajo v 50 – 60%, če gre za obsesivno kompulzivno motnjo. Pogosto se po končanem zdravljenju simptomi povrnejo, zato je smiselno učenje obvladoavanja simptomov še na kakšen drug način.

Pomembno:
1. mnogi imajo vsaj občasno misli, ki jih ne morejo odgnati, ki so neprijetne in vzbujajo tesnobo
2. misli vas ne ogrožajo. Vedno minejo.
3. vse misli, ki nas razburjajo so v NASPROTJU z našimi pravili in je zato prej MANJ verjetno kot bolj, da bi posameznik po njih ravnal.
4. če si dovolite misliti te misli, se bo tesnoba sčasoma zmanjšala in tudi misli bodo manj pogoste. ČE jih skušate odgnati, se prisiliti, da nanje ne boste mislili ali jih skušali odgnati s kakšnimi rituali, pa bo posledica večja tesnoba in stres.

Potrebujete:
-osnovne informacije, da boste spoznali proti čemu se borite
-terapevta, ki vam bo pomagal obvladovati simptome
-če tako presodi strokovnjak – zdravljenje z zdravili

Srečno

lp

nova
Uredništvo priporoča

http://www.nebojse.si/portal.php?subaction=showfull&id=1116489599&archive=&start_from=&ucat=10&do=anksioznemotnje

https://www.1ka.si/a/b3b5e0f9

Če bi kdo pomagal in izpolnil anketo za OKM bi bila zelo vesela, potrebujem za maturitetni predmet 🙂

New Report

Close