Forum.Over.Net

Knjižni molji in pravopis

Odgovarjajo: Nataša Purkat, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture • mag. Gordana Rodinger, prof. slov. j. in zgodovine

Knjige za Cankarjevo tekmovanje - me zanima mnenje moljev

Default avatar

Enka

6. in 7. razred: Prežihov Voranc: Solzice in Berta Golob: Šolske razglednice

8. in 9. razred: Andrej Makuc: Oči in Andrej Predin: Na zeleno vejo



Se vam zdi tole posrečeno? Dve starinski (če uporabim zelo mil prevod izrazov, ki ob temle prešinejo današnjo mladež) knjigi za šestarčke in sedmarčke, ki jih bosta nedvomno izjemno motivirali k branju in udeležbi na tekmovanju - kar poudarjam predvsem zato, ker naj bi bila ravno motivacija za branje argument za izbor knjig za 8. in 9. razred, kjer bodo brali knjigi brez prepričljive literarne vrednosti, ki pa vsebujeta zelo eksplicitne opise mučenja živali oziroma mladostniških prigod, ki sodijo v obdobje srednje šole... Res, bravo izbrancem, ki so tole izbrali!
Default avatar

regla

Komentiram lahko samo prvi dve. Prvo smo *itak* morali vsi prebrat za domače branje, drugo pa po naslovu in avtorici sklepam, da gre za prav tako eno starejšo reč. Nič nimam proti - v tej letih, če bi se je lotila sama. Ampak vsaj pri Cankarju bi lahko dali kaj bolj živega, novejšega, berljivejšega, če tega že ne morejo sprejet v železni repertoar domačega branja.
Naj se oglasi še kdo, ki ima toliko stare otroke, ki se bodo s tem ubadali.
Default avatar

mnjah

Hja, prvo bo bral moj mulo. Kaj naj rečem - naj, ne, čeprav se strinjam, da bi lahko izbrali kaj privlačnejšega. Solzic se spomnim, zdaj je razkorak med knjigo in dejanskim življenjem še večji. Morda zanimivo v razmislek današnji mulariji.
O drugem sem pa dobila mejl ogorčenih prijateljic, ki so to na veliko pošiljale naprej. Težko sodim, dokler ne preverim - ali je res tako hudo kot je bilo v tistem mejlu izpostavljeno ali ne. Vsekakor menim, da določena tematika, čeprav "surova" mora tudi skozi glave naših otrok. Ali je konkretno to branje primerno za to pa težko rečem "na suho", torej brez branja.
Default avatar

bralka

Joooj, ko sem slišala za Solzice... Saj je OK, da otroci spoznajo tudi malo slo.literarne zgodovine, ampak še meni je to težko brat.
Ravno danes sem brala Vodnikove Kuharske bukve :-) ej, ravno tako težko bo šestarčkom in sedmarčkom pri Solzicah.

Makučevga Očija ne poznam, za Predina pa mislim, da njegov humor razumejo in sprejemajo z distanco šele malo bolj odrasli.. ne vem niti, če že srednješolci...
Default avatar

jor

Pozdravljeni! Ne vidim nič spornega v Solzicah. Je že res, da je knjiga izšla pred več kot 60 leti, a je še vedno aktualna. Nagrada- tako kot sta Lenčka in Anej ostala brez nagrade- danes ostajajo številni starši brez plačila za pošteno težko delo. Višja matematika- tam je goljufal Korejev oče, a mu tega ne zamerimo. Kdo in koga pa goljufa danes? Vorančeva mati je skrbela za sosedove otroke, ko jim je dala kos kruha. Kdo danes poskrbi za sirote? Prepričana sem, da se ob branju utrne še kakšna globlja primerjava. za 8. in 9. razred pa knjiga Na zeleno vejo ni več obvezna. Še hujša pa je knjiga Oči- natančen opis mučenja živali. Takoj, ko dobite knjigo, jo preberite, če jo boste lahko. Jaz sem jo z veliko muko, večkrat je ne bom. LP
Default avatar

Pripomba

Za Solzice bi bilo potrebno brati tudi interpretacijo Branka Gradišnika v knjigi Mistifikcije, kjer sinov spust v neznano globel, da bi materi prinesel dolgo izostalo plačilo za trud, razlaga v psihoanalitski maniri kot obnovo ojdipskega mita, Morda je sporno to?
Default avatar

Pionirka

Ker knjig Predina in Makuca (še) nisem prebrala, se v razpravo o primernosti napisanega za osmo- in devetošolce ne bom spuščala. Je pa toliko bolj zanimivo drugo vprašanje, ki ga - vsaj na tem forumu - še nisem zasledila: Kaj določa mladinsko književnost? Ker me ta problem kot mladinsko knjižničarko žuli že kar nekaj let, pa mu ne pridem do dna, je primer Predinove Na zeleno vejo več kot zanimiv. Nukov bibliotekar je z vrstilcem UDK delo označil za slovensko leposlovje za ODRASLE, tako 1. izd. iz l. 2007 kot drugo iz l. 2011. Kako so se odločale druge knjižnice, lepo razkrije Cobiss/Opac:
Glede izdaje iz l. 2007 se je večina splošnih knjižnic strinjala z Nukom, da gre za odraslo branje in je knjige v skladu s tem tudi uvrstila na police. Pri ne čisto natančnem pregledu sem našla le dve večji (območni) knjižnici, ki sta nekaj izvodov dali v oddelka za mladino, vendar je na Opacu viden tudi datum, ko sta knjižnici spreminjali zapis o gradivu; to sta storili avgusta oz. septembra 2011. Predvidevam, da sta takrat knjigo "prepoznali" za mladinsko. Za nakup te izdaje so se odločile le tri osnovnošolske knjižnice od približno 70-ih priključenih članic Cobiss/Opaca.
Z 2.izdajo v letu 2011 se slika (skoraj) povsem spremeni: splošnim knjižnicam, ki dokupujejo, se kar naenkrat zdi, da zadeva spada v mladinsko književnost (M oz. nad 14 let), na seznamu knjižnic, ki imajo v zalogi to 2. izd., pa se pojavi plejada osnovnošolskih knjižnic.
Če malo pošpekuliram, bi se dalo iz napisanega razbrati, da komisija za podelitev Večernice lahko iz (skoraj) katerega koli dela, ki ga sicer vpleteni, bolj ali manj strokovnjaki za to področje, ocenijo kot leposlovje za odrasle, napravi mladinsko delo. Preprosto ga uvrstijo na kandidatno listo za nagrado - in evo ti mladinsko branje, primerno za osnovnošolce.
Saksido sem že večkrat poslušala na seminarjih za učitelje in knjižničarje, prevečkrat, da bi me njegova pedagoška karizma, ki jo premore zvrhano mero, še očarala. Raje poslušam, in ena njegovih najbolj priljubljenih tem je prav prepričevanje prisotnih, naj si že vendar izbijejo iz glave starostne stopnje, pri katerih so ene knjige že primerne, druge pa še ne. Vse lepo in prav, si mislim, ampak zakaj ravno pri branju (pa nimam v mislih ravno fantastičnih romanov ala Harry Potter) ne velja tista kmečka logika, vse ob svojem času. Zakaj pri matematiki ne rešujejo najbolj zaj... verjetnostnega računa pri 13-ih, ampak šele (vsaj v mojih časih je bilo tako) v zadnjem letniku gimnazije? Zakaj pri pouku biologije že v šestem razredu učenci ne študirajo genetike iz visokošolskih učbenikov?l Zakaj lahko voznik samostojno vozi avto šele po 18. letu, če pa itak že pet let obvlada vozit? Manko psihične, socialne zrelosti?
Zakaj torej za branje leposlovja ne velja "vse ob svojem času"? A potemtakem sploh še rabimo termin mladinska oz. otroška in mladinska književnost? Naj bo ena sama, pa naj se bralec sam odloči, katero knjigo in kdaj jo bo bral.
Default avatar

Andrej Makuc

Knjiga Oči (Andrej Makuc) se mi zdi čisto neprimerna za branje osnovnošolcev, saj lahko koga tudi spodbudi k temu. Zanima me kako lahko človek to prebere, kako lahhko šele napiše!
Default avatar

gregor rozman

http://www.zrss.si/pdf/200911123308_clanek.pdf

res je, kot je razbrati iz zgornjega prispevka v časopisu. morala bi nas skrbeti moč manjšine. moč patoloških moralistov, klerofašistov in drugih nestrpnežev. kje smo? kje je zdrava civilna družba, ki bi morala odgovoriti na vsiljevanje podcenjevanja mladostnikov?

zanimivo, da so nasprotniki prav tisti, ki so bolniki sami. trpijo zaradi posledic največje umetniške manipulacije v zgodovini človeštva - biblije. zato kot največje umetniško delo v zgodovini človeštva proglašam staro in novo zavezo svetega pisma!

smrt fašizmu!
Default avatar

Enka

Ma, mene v principu Predinova knjiga ni nič motila. Jezik (nad katerim je bilo veliko zgražanja) je pač jezik sodobne slovenske proze - če se spomnimo denimo predzadnjih dveh zmagovalcev kresnika :-). Zbodlo me je predvsem razmerje med tako zelo "šolsko" (za današnjo mladež pač dolgočasno) izbiro za 6. in 7. razred, kjer je najbrž argument kvaliteta, ter precej drugačnimi merili za 8. in 9. razred (še pomnite tovariši, Na zeleno vejo je prejela enega od Moljev (srebrnega?), ko smo pred par letu tule gor izvedli tekmovanje med knjigami, ki ne morejo konkurirati za kresnika).

S knjigo Oči je nekoliko drugače. Ob njenem izboru sem razmišljala o tem, da se moja hči ne bi mogla udeležiti tekmovanja, če bi bila že v 8. ali 9. r, ker tega enostavno ne bi mogla brati. Tudi jaz ne zmorem gledati/prebirati eksplicitnih zapisov o mučenju živali, pa sem prepričana, da to ni le neka specifična družinska izrojenost pri nas, temveč, da je kar precej ljudi, vsaj ženskih duš, takšnih. In res ne vem, zakaj na svetu bi bilo treba koga silit - otroka ali odraslega - k branju tovrstnih opisov. Sama se znam tudi brez tega opredeliti do mučenja živali in verjamem, da večina otrok tudi. Amen :-).
Default avatar

gregor rozman

enka, izdala si se, ko si napisala amen! :) inkvizitorka! :)

sicer je pa andrej makuc car. 'kriv' je za literarno in nasploh umetniško razgledanost koroške mladine, s katero sem se srečal na tekmovanju za urško.
Default avatar

Enka

gregor rozman je napisal/a:
Ups!
Default avatar

ustavimo knjigo Oči Andreja Makuca

Knjigo Oči bi morali izključiti,ker mučenje živali in njihove reakcije opisuje preveč nadrobno.
Primer:natančno je opisano naprimer kako žabam skozi oči dajo žeblje.
Default avatar

Zanimivo

Glede komentarja Katje10:
Stroka očitno popušča terenskim željam. Kupec je kralj, tudi pri šolsko predpisanem branju.
Morda prihajajo časi, ko bo za Cankarjevo tekmovanje dovolj, da bo šolar prebral eno knjigo po lastnem izboru?
Default avatar

sodim šele ko preberem

povej mi, ti ki imaš dve osnovnošolki, kaj je res mogoče, da ti v naših očeh še otroci ob petkih zvečer z litrco posedajo v parku in si na kredo kupujejo cigarete? "je, tako žal je...." po kratkem premoru pa še doda "pa saj smo mi tudi, kaj se ne spomniš?"

Nas v romanu zmoti mati, ki ni tipična cankarjanska mati, ko mimo pride tip se ga oklene in z njim pobegne v Pariz pa čeprav za kratek čas, sinovoma pa doma pusti denar?
Nas zmoti prav nedolžen opis spogledovanja in iskalna prilik za bežne dotike mladostnikov?
Ne vem, presodite tisti, ki ste knjigo že prebrali.

Tisto česar ne razumem je komentar dveh osnovnošolskih knjižničark iz dveh koncev Slovenije. Obe sta namreč trdili zelo podobno "ne ene ne druge knjige ne bom prebrala, kolegice so mi povedala za kakšno literaturo gre in jaz tega ne berem. Sem pa ogorčena."

Knjiga oči....
opisano je tudi kako se verjamem še marsikje danes "pospravi" nezaželjene pasje mladičke. Otroci so le nemi opazovalci, ki s strahom v očeh in otroško nedolžnostjo ne razumejo logike odraslih.
Lahko preberemo zgodbo o konju in hlapcu, med njima se je spletla globoka ljubezen, pa je žal vedel, da njegovega bridkega konca ne bo imel moč preprečiti, a je vendarle ostal z njim do konca?
In da bi kdo od otrok iskal motive v knjigi? kdaj ste nazadnje prižgali televizor? Kdaj ste si ogledali novice?
Default avatar

no-ja

sodim šele ko preberem je napisal/a:
Kapo dol!

Da se pa navežem na en komentar zgoraj, da bo mogoče ravno ta knjiga vzpodbuda otrokom, da bi pričeli z mučenjem živali. Nobena knjiga, noben film otroka ne bo pripravila do tega, če je doma vzgoja taka, kot je treba, če se o rečeš pogovarjate, ne pa, da zadeve cenzurirate. Tole okoli teh dveh oz. prve knjige je enako, kot tisti videospot (prometna nesreča), ki so ga v ZDA umaknili ali prepovedali, ker je preveč grozen.

Zbudite se - te stvari (spolnost, mučenje živali) so tukaj, danes, sedaj in prej, ko boste otrokom to razložili, bolj bodo na to pripravljeni in jih potem take knjige ne bodo metale.

P.S. Sicer pa, ali ni Cankarjevo tekmovanje prostovoljno? Če se tako bojite za njihove nedolžne dušice, naj ga spustijo, pa jim teh knjig ne bo potrebno brati.
Default avatar

Katja10

>Nobena knjiga, noben film otroka ne bo pripravila do tega, če je doma vzgoja taka, kot je treba

Potrjujem iz lastnih izkušenj ;-) V zgodnjih mladostniških letih sem se potikala po družbah, ki bi jih po vsakih merilih lahko imenovala za slabe skušnjav kolikor hočeš, in to resnih, tudi starši so bili za tiste čase med liberalnejšimi, pa me ni "pojedla ulica", končni rezultat pa ni bil prav nič grozljivi oziroma nič drugačni kot pri v vato zavitih otrocih: zares napila sem se enkrat samkrat, dlje od občasnega džojnta nisem prišla, pa se je okrog mene uporabljalo še marsikaj drugega, tudi spolnost je prišla na vrsto ... hm ... pozneje kot pri marsikateri farški sošolki, šolski uspeh ni trpel. Edino kadim - ampak to bi prej pripisala - vsaj zame - omamnemu vonju očetovih cigaret kot vrstniški družbi. Vse, kar se je počelo okrog mene, pa mi ni pomenilo niti skušnjave. Tudi mladostnik ni samo bebo, ki počne vse, kar vidi okrog sebe - odločitve sprejema sam, nihče te s pištolo ne sili, da počni neumnosti.Lahko rečem, da sem od vsega skupaj odnesla malček bolj odtrgano mladost, poznavanja več plati življenja, kar tudi nekaj šteje. Bilo bi skoraj žalostno, če bi se danes lahko spominjala samo nedeljskih družinskih izletov in zborovskih vaj ;-) In ja, za to se lahko zahvalim predvsem odraščanju ob starših, s katerimi se je dalo vse pogovorit, ki niso bili pretirano zaščitniški, predvsem pa so mi zaupali. In če odraščaš v takem okolju, že dovolj zgodaj veš - ne veš, ampak RAZUMEŠ, kje je črta, ki je ni pametno prestopiti. In pri kakih sedemnajstih se mi te družbe niti niso več zdele zanimive in sem si sama od sebe poiskala precej drugačno.

Moderatorji

Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture
Nataša P
mag. Gordana Rodinger , prof. slov. j. in zgodovine
Gordana Rodinger