Kadrovske štipendije

Področje kadrovskih štipendij mi je čista neznanka, zato prosim vse, ki ste kadar koli zaprošali zanje oz. imate kakršne koli izkušnje v zvezi z njimi, če mi lahko date kak nasvet. Kot prvo me zanima, če sploh lahko zaprosim za kadrovsko štipendijo v občini, v kateri nimam stalnega bivališča – ali gre to tako, da imajo ‘ekskluzivo’ samo tisti, ki so prijavljeni v tistem kraju, kjer je firma.

Kot drugo pa: prišla sem do toliko, da sem ugotovila, da se moram obrniti direkt na štipenditorja. Torej me zanima, ali mislite, da je primerno, da na firmo, ki razpisuje štipendijo, pošljem mejl s kratko predstavitvijo in z nekaj osnovnimi vprašanji – ali kaj.

Res se mi niti sanja ne, kako se lotiti zadeve, zato bo vsak nasvet ZELO DOBRODOŠEL! Hvala že v naprej!!!

Jaz bom tudi dala prošnjo, vendar na upravno enoto. Nikakor pa ne pošiljaj mailov, pač pa pokliči in se zmeni, kdaj jih lahko obiščeš. K prošnji pa itak moraš priložit življenjepis. Osebni stiki naredijo bistveno večji vtis – no v mojem primeru ne, ker itak odloča komisija Vlade RS. Sklepam da boš ti dala prošnjo na privat podjetje?!

Mene tudi zanima kako je s stalnim bivališčem, ker bom tudi jaz zaprosila za štipendijo v drugi občini?!
No upam da nam še kdo pomaga!
LP

absolutno ne mail, izpade preveč freh-moderno, če veš kaj mislim. Klasična pot še vedno deluje najbolj resno, piši jim in jih obenem prosi za krajši razgovor.

Jaz sem imel kadrovsko štipendijo in nisem iz istega kraja, kot moj štipenditor (jaz GO, firma LJ). Poslal sem jim mail, da se prijavljam na razpis za štipendije in v njem opisal malo CV, malo izkušnje in šolanje ter se ponudil za razgovor v živo. Trajalo je cca 5 mesecev, da so me kontaktirali, prišel sem na razgovor in dobil štipendijo.
Je pa vse to tudi odvisno od tvoje stroke in dejavnosti podjetja, pa tudi gotovo bodo raje štipendirali nekoga iz iste občine (ni treba dajat potnih stroškov ob zaposlitvi itd…), kar pa po moje seveda ni pogoj …
vso srečo pri potegovanju za štipendijo želim!

(pri kontaktiranju pa sam vseeno preferiram e-mail kontakt kot pa pošto. E-mail lahko pošlješ na več naslovov v podjetju, medtem ko – če je podjetje večje – se lahko tisto tvoje pismo kar hitro izgubi…)

Se strinjam z Bellom glede maila. Seveda je pa odvisno od vrste (bodoče) zaposlitve in podjetja, ki štipendira, na kak način jih kontaktiramo. Mislim, da je v večini sodobnih uspešnih (nedržavnih) podjetjih bolje poslati kar na mail, saj poteka tovrstna komunikacija dosti hitreje in tudi pove nekaj o tebi (dinamika, odprtost do novih rešitev, itd, vsaj v primerjavi z običajno pošto, čeprav se pričakuje da zna mail uporabljati že vsakdo). Sicer pa ne glede na to, kak pristop boš ubrala, za kontakt navedi domač naslov, mail in telefon na katerem si dosegljiva. Do sedaj (v moji kratki tovrstni praksi) nisem dobil še nobenega odgovora po navadni pošti temveč samo po mailu in telefonu.

Najlepša hvala vsem! Bom premislila glede prvega kontakta – mejla oz. navadne pošte ali celo telefonskega klica …

Mislim da bi bilo dobro da se sprehodiš do zavoda za zap. in sposodiš razpis kadrovskih štip. oz. jih pogledaš na netu, tam je vse razloženo……

Aha, prošnja v obliki mejla ne pride v poštev nooo

Tko!
Rina

Rina, na netu piše v zvezi z navodili za prijavo le to, da se moraš pač obrniti na štipenditorja oz. njegovo kadrovsko službo in se tam natančneje pozanimati glede pogojev oz. dodatnih zahtev. In seveda ne mislim pošiljati prošnje po mejlu, ampak sprašujem prav po tem ‘ta prvem kontaktu,’ v katerem bi se pozanimala za te pogoje. Zdi se mi namreč nesmiselno že kar pošiljati prošnjo, če niti ne vem, ali zadostujem njihovim zahtevam.

Sicer pa, mislim, da bo najbolje, da takoj po praznikih pokličem v firmo in jih kar direkt vprašam, na kakšen način lahko kontaktiram z njimi o podrobnostih.

Včasih sem delala v kadrovski. Meni je bilo všeč, če pride osebno se pozanima za vse pogoje in potem pisno odda. V bistvu lahko tudi po mailu, če si prej že kontaktirala z pravo osebo in dobila njen mail naslov. Že po prvem stiku sem si ustavarila mnenje o kandidatki/u in potem sem z veseljem (ali pa ne) prebrala še prošnjo. Vso srečo.

Zanima me, zakaj imate nekateri toliko proti prošnjam poslanim preko maila?
Če se bom javljal na uradni razpis, kot je na primer tisti prek zavoda za zaposlovanje bom izbral seveda papirnato pošto, kamor bom navedel tudi moj e-mail naslov. Če bom pa iskal štipenditorja na slepo, poskušal pri različnih podjetjih in jih spraševal, če so me pripravljeni štipendirati, bom pa v vsakem primeru izbral mail. Zakaj? Ker vsem močno olajšam delo in stroške. In v podjetjih kjer se nekaj DELA, bodo to zelo cenili. Sebi bom olajšal, ker mi ni treba dajati za papir, črnilo in znamke, ker mi ni treba hoditi na pošto. Naslovniku, ker bo prejel moj mail takoj ko ga bom poslal in ne zjutraj s kupom ostale pošte, reklam, računi in podobnimi ponudbami kot je moja. Ali se bo tajnici res dalo potem še odpirati še kuverto na kateri piše: Za kadrovske zadeve, če ravno nujno ne iščejo kakega novega delavca? Zato je večja verjetnost, da bo moja prošnja sploh prebrana in ne bo romala naravnost v smeti, saj se ji bo enostavno pojavila pred očmi, ko bo odprla mail. Ker bo ljudjem v podjetju lažje in ceneje odgovoriti. Klik na reply, dva stavka, “da” ali “ne” in to je to. Jutri bom že vedel. Ker lahko pošto pošljem večim naslovnikom v istem podjetju, ker pride pošta naravnost do naslovnika in ne skozi 16 drugih rok. Seveda je odvisno od tega na kaj se prijavljam, za kakšno službo, za kak položaj se potegujem. Odvisno je od mnogih pogojev, kaj bom izbral, samo dekleta (zato, ker so zaenkrat samo dekleta izrazila nasprotovanje tej obliki) tako se sedaj dela.

No, ko sem prebral Tepkin zadnji post, bi še to dodal, se strinjam z njo glede osebnega kontakta. Tudi sam bi skušal čim prej priti na razgovor v podjetje, ne samo s kadrovsko službo, temveč tudi na ogled bodočega delovnega mesta (predidevam, da dobim po študiju tam tudi zaposlitev). Še vedno bi se pa izogibal papirju. Samo naj še enkrat povem, to gre za določena podjetja, mogoče tista, ki so bolj tehnično in proizvodno naravnana, oblikovalska podjetja, itd. Verjetno v malih podjetjih, kjer nimajo razvite kadrovske službe in vse opravljata ena ali dve tajnici, še toliko bolj. Za državne službe, šole, uprava, itd je morda bolj primerna papirnata pošta. Tega ne vem, ker ne poznam.

Ja, mail je že OK, kaj pa ti npr. veš kdo je tebi odgovoril – lahko je nek mulc od direktorja ki se zajebava? No, zgolj hipotetično : ))
Jaz osebno ne bi nikoli poslala maila dokler jih ne bi poklicala, stopila do njih in jim dala vedeti, da se za naprej kontaktiramo po el. pošti, če jim to seveda ustreza.
Je pa to ful bolj komot!!!!!! Mislim, da je že čas, da to postane stalna praksa – tudi v državnih službah – zakaj pa moram jaz zdaj izpolnjevat neko lanskoletno prošnjo (novih še niso niti natisnili !) in zbirat tistoč potrdil, ko pa oni imajo dostop do vsega tega?!!
Eh…
LP

Še enkrat hvala vsem! Gre za malo podjetje, tako da (najbrž) niti nimajo kadrovske službe posebej (kot je že nekdo rekel), zato sem se odločila, da pokličem in jih vprašam, kdaj in kako se lahko javim. Najprej sem to mislila narediti po praznikih, ampak zaradi principa ‘kdor prej pride, prej melje’ sem poklicala kar danes. Pa neuspešno.

Zdaj pa razmišljam, ali bi se spodobilo, da jim svojo kopico vprašanj pošljem kar preko faksa. Čeprav po drugi strani bi pa res rada govorila z nekom osebno (pa magari po telefonu), ker imam filing, da se papirji preradi zgubijo.

Še kakšno mnenje glede faksov? Težim, a? :o)

Dvomim da se jim bo dalo odgovarjat na toja vprašanja po faksu, pa tudi to je pomembno da službo iščeš ti in ne oni, zato te najbrž ne bodo poklicali da ti odgovorijo, ko dobijo tvoja faks. Če pa te pokličejo, si lahko celo mislijo – ta je še preveč lena da bi sama klicala.

Poskusi policat jutri zgodaj zjutraj!

Poizkusi izvedeti vsaj ime osebe s katero se lahko pogovoriš takoj po praznikih.Glede faksa- to pa res ne. Mail-o.k., državne ustanove- pisno, morda mail, če si se prej že pogovarjala s konkretno osebo.