Življenje je kruto

Udari tam, kjer je najbolj boleče, časa ne moremo vrteti nazaj, bolečina je pa nepopisna.

Zakaj se dogajajo takšne tragedije, ko ostanemo brez besed in žalost je nepopisna za vse, ki smo fantka poznali nedojemljivo,,,,,samo delček sekunde je potreben in,,,,
Čuvajte, res čuvajte svoje malčke in ne spuščajte jih z oka niti za stotinko sekunde.

res huda tragedija...

Kaj se pa je zgodilo?

kaj se je zgodilo? je kdo zbil kakega otroka? tvojega, od sorodnikov ali prijateljev?

vedno je žalostno in nedoumljivo, ko otrok umre... ne da se rečt ničesar ob tem razen sočustvovanja.

Nerazumevanje življenja, je za človeka ravno tako huda reč, kot izguba bližnjega.

Vse ima svoj namen, žalost pa je prisotna samo takrat, ko ne razumemo bistva življenja.

Ampak tudi to ima svoj namen.

primož

Sožalje svojcem!

Kakšen namen je vzel to otroško življenje? In nekdo, ki žaluje - ne razume bistva življenja?

DVOJINA JE ZAKON!

tudi mene zanima... je napisal/a:

kaj se je zgodilo? je kdo zbil kakega otroka? tvojega, od sorodnikov ali prijateljev?

vedno je žalostno in nedoumljivo, ko otrok umre... ne da se rečt ničesar ob tem razen sočustvovanja.

Bil je prijateljičin..

vse ima svoj namen..najbolj neumna izjava dneva..tedna..let..!..reci ti staršem tega otroka in staršem vseh otrok sveta, da ima vse svoj namen, ko utrpijo takšno izgubo!

tragedija v Cvetkovcih?:(
sožalje...

Res je grozno...ampak kaj ima enoletnik delati sam na dvorišču mi pa tudi ni jasno? Kje so bili mama, oče, babica, dedek, varuška...vsaj ena oseba, ki bi otroka imela na očeh in ga pazila. Saj je jasno, da enoletnika ne moreš kar samega pustiti. (če gre za to nesrečo z viličarjem).

Nič ne obsojam, nisem bila tam, sklepam samo iz prebranega. Razumem bolečino in vse, zato pa res mamicam polagam na srce, da imejte otroke na očeh, ker nesreča ne počiva.Potem je že prepozno.

Sožalje vsem, ki so ga poznali.

Primož je napisal/a:

Nerazumevanje življenja, je za človeka ravno tako huda reč, kot izguba bližnjega.

Vse ima svoj namen, žalost pa je prisotna samo takrat, ko ne razumemo bistva življenja.

Ampak tudi to ima svoj namen.

primož

Zelo razumem tvoje razmišljanje. Danes. 10 let nazaj, ko sem pokopala hči, nisem razumela, če bi mi kdo rekel kaj takega, bi sigurno vzela za slabo, neumno...
Po težkih preizkušnjah pa se res postavijo nove dimenzije, znanja, razumevanja bistva...in drugače gledaš na življenje, ga drugače živiš, dojemaš...vse majhne stvari so neprecenljive..

Staršem tega otročka, pa zdajle nima nobenega pomena razlagati take stvari, ker so v preveliki bolečini, zanikanju dogodka....bili bi preveč prizadeti. Čez čas, veliko časa..bo spet vse ok, nikoli pa več tako kot je bilo...

Lepo pozdravljeni vsi.

Res je tole hudo, tragično.

Vendar pa nečesa ne razumem: kako to, da je nekdo (starši, stari starši) pustil tako majhnega otroka brez nadzora, četudi le za eno sekundo? Gre za opustitev dolžnega ravnanja po Kazenskem zakoniku?

In kaj bi bilo bisvo? Da se rodiš,živiš in umrješ? To je res,pa vseeno nismo rastline brez čustev,no!
naj me ima kdorkoli za prismojeno,če žaluješ za izgubljenim življenjem,posebej otroškim,nisi nisi zgrešil bistva življenja!Si samo človek sposoben empatije in občutiš bolečino!!!
in dokler bomo žalovali za našimi pokojnimi,bomo človeški,ko nam bo malo mar...tega časa se bojim...le kakšni bomo za časa njihovega življenja....??
eh,prelepa nedelja za tako hude misli...
žal mi je za izgubo tvoje prijateljice,iz srca še enkrat sožalje...

Vernik bi dejal: "Bog ga je dal in Bog ga je poklical k sebi."

Zame je to žaljiva tolažba.

nevernik je napisal/a:

Vernik bi dejal: "Bog ga je dal in Bog ga je poklical k sebi."

Zame je to žaljiva tolažba.

se strinjam
nekoč je veljalo tudi,naj jih bo kolikor jih bog hoče... Ehhhh...

- je napisal/a:

In kaj bi bilo bisvo? Da se rodiš,živiš in umrješ? To je res,pa vseeno nismo rastline brez čustev,no!
naj me ima kdorkoli za prismojeno,če žaluješ za izgubljenim življenjem,posebej otroškim,nisi nisi zgrešil bistva življenja!Si samo človek sposoben empatije in občutiš bolečino!!!
in dokler bomo žalovali za našimi pokojnimi,bomo človeški,ko nam bo malo mar...tega časa se bojim...le kakšni bomo za časa njihovega življenja....??
eh,prelepa nedelja za tako hude misli...
žal mi je za izgubo tvoje prijateljice,iz srca še enkrat sožalje...

Vsi vemo, da se rodimo, živimo in umremo. To je edina resnica, ki jo v celoti poznamo, vse ostalo, se nam samo dozdeva, da vemo. In to se dogaja samo zato ker imamo čustva. Če se nam okoli nič ne zgodi, se počasi vendar vztrajno obračamo samo k svojemu udobju in nam niti na pamet ne pride, da bi pogledali sočutno na svojega bližnjega. Samo takrat, ko se zgodi to nam ali nam v neposredni bljižini, se pojavijo čustva. vsak dan ljudje umirajo, nimajo vode, kruha, ampak mi bomo veselo vrgli v koš, cel hlebec kruha.
V celoti gre za zavedanje, ki ga izgubimo pri vsem tem udobju.

Trenutno živimo v obdobju z največjim udobjem v celotni zgodovini človeštva, pa smo zaradi tega kaj bolj srečni kot pred 500 leti?

Življenje in smrt imata svoj namen, in samo mi smo tisti, ki moramo ugotoviti kaj je ta namen.

Primož

ljubiteljica živali je napisal/a:

Primož je napisal/a:

Nerazumevanje življenja, je za človeka ravno tako huda reč, kot izguba bližnjega.

Vse ima svoj namen, žalost pa je prisotna samo takrat, ko ne razumemo bistva življenja.

Ampak tudi to ima svoj namen.

primož

Zelo razumem tvoje razmišljanje. Danes. 10 let nazaj, ko sem pokopala hči, nisem razumela, če bi mi kdo rekel kaj takega, bi sigurno vzela za slabo, neumno...
Po težkih preizkušnjah pa se res postavijo nove dimenzije, znanja, razumevanja bistva...in drugače gledaš na življenje, ga drugače živiš, dojemaš...vse majhne stvari so neprecenljive..

Staršem tega otročka, pa zdajle nima nobenega pomena razlagati take stvari, ker so v preveliki bolečini, zanikanju dogodka....bili bi preveč prizadeti. Čez čas, veliko časa..bo spet vse ok, nikoli pa več tako kot je bilo...

Lepo pozdravljeni vsi.

Saj namen tega je ravno v tem, da ni več tako kot je bilo. če ne se ljudje ne bi nič spremenili, nič delali drugače, avtomatično bi stremeli k še večjemu udobju in s tem kmalu pozabili na druge. Tako smo naravnani, naša inteligenca stremi k boljšemu življenju, kar pa ni nujno, da udobje to prinese.

Takšen odgovor pa daš na to temo, saj ga bere večina tistih, ki ta trenutek niso prizadeti in v nasldnjem trenutku ne živijo v bolečini, ampak se kopajo v udobju. Takšni potrebujejo izhodišče za razmišljanje in to ravno na dotičnem dogodku. Če ga ne bi bilo, tega razmišljanja ne bi bilo.

kakšen je torej namen te smrti? Aja, samo te? Ne kakšen namen je smrti na splošno?
Zavedanje.

Primož

Primož je napisal/a:

- je napisal/a:

In kaj bi bilo bisvo? Da se rodiš,živiš in umrješ? To je res,pa vseeno nismo rastline brez čustev,no!
naj me ima kdorkoli za prismojeno,če žaluješ za izgubljenim življenjem,posebej otroškim,nisi nisi zgrešil bistva življenja!Si samo človek sposoben empatije in občutiš bolečino!!!
in dokler bomo žalovali za našimi pokojnimi,bomo človeški,ko nam bo malo mar...tega časa se bojim...le kakšni bomo za časa njihovega življenja....??
eh,prelepa nedelja za tako hude misli...
žal mi je za izgubo tvoje prijateljice,iz srca še enkrat sožalje...

Vsi vemo, da se rodimo, živimo in umremo. To je edina resnica, ki jo v celoti poznamo, vse ostalo, se nam samo dozdeva, da vemo. In to se dogaja samo zato ker imamo čustva. Če se nam okoli nič ne zgodi, se počasi vendar vztrajno obračamo samo k svojemu udobju in nam niti na pamet ne pride, da bi pogledali sočutno na svojega bližnjega. Samo takrat, ko se zgodi to nam ali nam v neposredni bljižini, se pojavijo čustva. vsak dan ljudje umirajo, nimajo vode, kruha, ampak mi bomo veselo vrgli v koš, cel hlebec kruha.
V celoti gre za zavedanje, ki ga izgubimo pri vsem tem udobju.

Trenutno živimo v obdobju z največjim udobjem v celotni zgodovini človeštva, pa smo zaradi tega kaj bolj srečni kot pred 500 leti?

Življenje in smrt imata svoj namen, in samo mi smo tisti, ki moramo ugotoviti kaj je ta namen.

Primož

Spoštovani Primož,

že od samega začetka berem tale med.over.net in fascinira me, kako se ti spoznaš na vse, nekdo je nekoč takim ljudem dejal, da se spoznajo na vse "od soške postrvi, do kočevskega medveda, od kontracepcije, do ljubljanskih odplak."

Toliko vem, da ogromno še ne vem in morebiti bi tudi ti racionalno ocenil, da nisi absolutno kompetenten za vse tematike in posledično. Pod to temo so tvoje med neprimernimi.

Se podpišem pod zadnji stavek zadnjega posta.

DVOJINA JE ZAKON!

nevernik je napisal/a:

Vernik bi dejal: "Bog ga je dal in Bog ga je poklical k sebi."

Zame je to žaljiva tolažba.

Ne rabi nujno biti tolažba, je pa stavek smiseln za kristjane.
Bog nam obljublja, da bomo nekega dne razumeli vse, kar se nam je v življenju zgodilo. Enkrat sem nekje prebrala čudovito primerjavo, ki je govorila, da smo ljudje kot otroci, ki gledajo s tal kako babica dela gobelin. Otrok vidi le nerazpoznavne vozle, ne vidi nobene slike, nobene smiselne povezave ... Če bi na koncu videli kakšen gobelin je nastal, ko je babica dokončala svoje delo, bi videli, da je nastal čudovit izdelek.
Četudi se v življenju dogodi tragedija, moramo vedeti, tudi da nam je Bog dal svobodno voljo. Sami lahko sprejemamo odločitve in tudi sami se večkrat odločimo napačno, neodgovorno ... Če ne bi bilo tako, potem bi bili kot marionete ... Tako pa si nas Bog ni zamislil ...
Če se zgodilo nekaj še tako tragičnega, bo Bog obrnil v dobro, kajti Sveto pismo pravi, tistim, ki ljubijo Gospoda VSE pripomore k dobremu.
zato pa tisti, ki verujemo v Boga, Jezusa Kristusa in moč križa, vemo kako zelo je pomembna vsakodnevna molitev k Jezusu za zaščito, varstvo, sprejemanje pravilnih odločitev, modrost ... (poleg ostalega) ...
Moj nasvet je, da molite za to družino, molitev k Bogu, Jezusu Kristusu, celi rane, daje mir v srce in pomaga preživeti še tako težke situacije ...