Pred kratkim smo se preselili v nov kraj.Naša 3 letnica je zamenjala vrtec,ki smo ga seveda tudi prej šli pogledat a samo enkrat, saj smo bili do torka še na morju. Danes sem vzela prosto misleč, da hčeri pokažem vrtec podrobneje, predvsem njeno igralnico, da spozna vzgojiteljici, otroke…pač da ostanem vsaj kako urco…
Potem pa šok, hčero pripeljem, vendar vzgojiteljica vztraja, da počakam pred vrati. Ker sva se s hčero dogovorili, da bo danes res na hitro spoznala otroke, sem prosila, če vseeno lahko ostanem a je ostala neomajna.Da ne dovoli vstopa v igralnico zaradi drugih otrok. Na vprašanje,če se vsi otroci poznajo ali je še kak nov, je odgovorila, da ni nobenega novega. Ves čas je ponavljala, da naj počakam v garderobi. Po krajšem pogovoru s hčero sva se odločili, da grebva domov. Sedaj dvomim, če sem sploh prav ravnala.Razumem, da ima hči 3 leta a je to vseeno novo okolje, noi ljudje, otroci. Za jutri hčera ve in razume, da morava oba v službo in pridem po njo po kosilu. Ali je to ustaljena praksa, da novega otroka ne uvajaš niti 15 minut?

Kako boš ti pokazala hčeri vrtec, ki ga tudi ti ne poznaš? Kaj ni to naloga vzgojiteljice? Ali sem mogoče spregledala, da delaš v vrtcu?
Zakaj se nisi ob vpisu pozanimala, kako poteka uvajanje? Ok, vsk greši. Danes si ravnala pač najbolje, kar si lahko, upam, da bo jutri vse tako kot mora biti.

jaz sem dvoletnega sina peljala v vrtec en teden po tem, ko so druge uvajale, ker je bil takrat bolan. Še nikoli ni bil v vrtcu in ga tudi nisem “smela” uvajat.

Res si ji obljubila nekaj, kar nisi mogla izpolnit (najbrž bi morala prej vprašat vzgojiteljico, oz. prit pogledat vrtec kak dan popoldan, ko otroci že odhajajo)

Zdaj je, kar je. Če je hči že prej hodila v vrtec, najbrž jutri ne bo težav. Srečno :))))))

Moji so začeli hodit pri tej starosti in nisem bila z njimi v skupini, mislim, da pri tako velikih to res ni praksa. Vzgojiteljica je rekla, da me bo poklicala, če bo karkoli narobe, prvi dan sem jih pustila dve uri, naslednjega potem še na kosilu, potem pa sva skupaj ugotovili, da so otroci zreli za preživet tam cel dan in tako je tudi bilo. Ker so se pridružili pri takšni starosti, so bili seveda edini novinci.

Če hčerka ni imela nič proti, da tebe ni zraven, bi jo morala pustiti tam in priti iskat čez uro ali dve.

Hčera je že hodila v vrtec, od 1 leta in je bila vajena vzgojiteljic, prostora,otrok…Mislila sem, da ostanem toliko, da ji bo lažje, ker tudi na igrišče je ne pripeljem,potem pa hop odidem…
Odšli pa sva zato,ker hčri ni bilo prijetno,želela je, da ostanem malo z njo, “do zajtrka” kot se je izrazila.
Upam, da bo jutri ok.Sicer pa ko sem uvajala hčero v jasli,so nekateri starši tudi uvajali samo 2 dni, nekateri pa ves teden,pa se nihče ni zgovarjal, da ne smejo ostati zaradi drugih otrok.

S tem dejanjem puščaš hčeri samo sporočilo, da karkoli bo v življenju drugače kot si naprdne, mora to skenslat, pustit, opustit, oditi…..

Skratka, v tej starosti otroci srkajo vase vzorce in način obnašanja staršev.

Definitivno bi jo morala tam pustit, ji samo umirjeno in nasmejano povedat, da pač gospa ne pusti, da je mami zraven in da boš prav gotovo prišla zelo kmalu, in če ji bo hudo naj pove gospe, da te bo poklicala in boš takoj prišla. To je vse.

Res kompliciraš v nulo………….

Ali pa je pustila hčerki sporočilo, da naj ne trpi tam, kjer ji ni!

Ja , pri 3. letih bo pa res vse slabo odnesla od mame, ker jo je poslušala in jo raje peljala domov, kot pa , da jo je samo pustila v vrtcu. Saj je le mala deklica. Na 1. dan še v 1. razredu so otroci skupaj z starši kako uro, pa so stari 6-7 let.

starši imajo pravico, da uvajajo svojega otroka in tu je vzgojiteljica “kršila” strokovno doktrino

Seveda imajo pravico do uvajanja. Zato pa tudi vrtec poskrbi, da je že pred vstopom omogočeno spoznati vrtec in vzgojiteljice. Pri nas je dan odprtih vrat, potem dan za novince…..
Veliko je priložnosti. Če kdo ne izkoristi kar mu je ponujeno potem si je sam kriv.
Se je že zgodilo, da nekdo ravno “takrat” ni mogel in je potem prišel po dogovoru.

Danes je prvi šolski dan. Zakaj bi ostali bili sami, eden od staršev pa bi bil prisoten in motil uvajalni dan za celotno skupino. Ne vem.

To kar je storila avtorica ni prav, Kljub nezadovoljstvu je s tem ugodila hčerki. Kaj ji boš pa jutri rekla?
Jaz bi na tvojem mestu počakala v garderobi. Če si si vzela čas za to potem bi speljala do konca.

Oprosti, ampak tudi jaz mislim, da si naredila najslabšo možno rešitev … vzgojiteljice so kvalificirane za uvajanje novih otrok in najbrž naredijo to veliko bolj kakovostno kot bi to naredila ti, sploh glede na to, da vrtca in ostalih otrok prav tako ne poznaš … strinjam se, da je prehod v nov vrtec tudi za otroka lahko stresno obdobje, a ti si ji ta stres samo še za nekajkrat povečala …

Sicer pa je tudi moja hči danes šla v nov vrtec, prav tako si ga prej nismo na veliko ogledovali ali spoznavali druge otroke pa ni bilo nobenih težav …

glej, jaz sebe nimam za komplikatorko in ko je šla moja hči pri petih leti isto v drug kraj in drug vrtec, sva se že doma dogovorili, da grem prvi dan z njo pogledat, ker je bila samo ona nova in ker tudi odraslemu ni prav fino prvi dan nove službe:) meni se to zdi čisto normalno in tudi vzgojiteljicama se je tako zdelo! skupaj z njo sem bila do kosila, potem so šli drugi spat, midve pa domov, naslednji dan in vse ostale dni je tja hodila najraje od vseh dotlejšnjih skupin, tako luštni vzgojiteljici je imela! zato mislim, da je tale s katero si imela ti danes opravka precej šusasta in jim je za otroke prav malo mar, važno, da ima ona svoj red 🙁 jaz bi na tvojem mestu stopila do ravnateljice in prosila, da jo dajo v kako drugo skupino, ker ta bo gledala zdaj tvojo tamalo celo leto grdo, če je tolk primitivna…

Moja hčerka je šla prvič v vrtec pri treh letih in pol, prej je bila v varstvu. Zelo je samostojna in samozavestna, ne boji se nobenih novih situacij in jaz je nikoli ne držim ob sebi, všeč mi je, da se me ne drži za kiklo … pa si vseeno ne predstavljam, da prvi dan v novem vrtcu niti 15 minut ne bi bila z njo. Ne gre za to, kako strokovno podkovana je vzgojiteljica, otrok je še ne pozna. Niti novih sošolcev ne. In prostora tudi ne. In rabi ob sebi mamo/očeta vsaj malo časa, da mu je v oporo, ko raziskuje novo okolje.

V našem vrtcu me definitivno ne bi na vratih obrnili, ne vem, to se mi zdi malo čudna fora.

Tiste/i, ki mislite, da bo otrok umrl en šiht vrtca, bi vas čez rit!! Vzgajate pezdetke in jim ne pustite, da začnejo že z malega plavat in vas že z malega komandirajo…..Eh….
Mamice patetične, nehajte hoditi v službe in bodite doma, da se ubogemu otročku ne bo kaj zgodilo……

p.s. Predno kakšna javkne, da, vse to smo mi dali skozi že davno, ko še ni bilo uvajanj in ostalih vatastih zadev 😉

No ja, tudi jaz se ne bi pustila odgnati. Nikakor! Mislim, da bi v takem primeru, da me resnično ne bi pustili zraven, tudi sama odšla ampak za vedno iz tistega vrtca!

Jooj no, kdo je imel pa čas nas uvajati v vrtec? To uvajanje se je pojavilo pred 15 leti in s tem uvajanjem se otroku dela škoda in ne korist!!
Doma se pogovarjajte, otrokom razložite kako in kaj, potem pa dajte mir in se speljite na šiht!

Na tvojem mestu bi počakala pol ure v garderobi in potem bi šla preveriti, kako se ima hči. Če bi videla, da se ima fajn, bi se vrnila čez uro ali malo več in spet preverila, kako ji gre. Potem bi videla, kako nadaljevati. Nisi niti poskusila, če bi se hči mogoče kar takoj vklopila v vrtec?

joj joj kakšni le, bodo ti vaši sončki…. in le kako si ti preživela, če te je tvoja mama pustila v vrtcu?

Ja , pri 3. letih bo pa res vse slabo odnesla od mame, ker jo je poslušala in jo raje peljala domov, kot pa , da jo je samo pustila v vrtcu. Saj je le mala deklica. Na 1. dan še v 1. razredu so otroci skupaj z starši kako uro, pa so stari 6-7 let.[/quote]

danes prvošolček, pa so po kratkem nastopu drugošolčkov, otroci šli sami z učiteljico v razred. mi pa smo kasneje prišli v razred na kratek sestanek, ko so otroci imeli pogostoitev, tako da nismo bili skupaj v razredu.

se strinjam z “res komplikatorka”

Resnično nezaslišano je, da se ravnaš po hčerki! Ma kakšna čustva, kakšno človeško ravnanje, dajanja otroku varnost. Ne! Vse to je zdaj prepovedano! Zdaj se otroka čimprej tlači drugam, samo oddaš ga, otroku mora biti vse fino, če mu ni, se bo pa že navadil. Če joka, je mevža, če se kot starš ravnaš po otroku, si pa koklja. Mislim ljudje božji, saj nimate več prave pameti! Tukaj ne gre za to, da bo z otrkom presedela dneve v vrtcu, ampak pač prvi dan. Kako vam lahko otroci zaupajo, če jih sami odrivate takrat, ko je otroku hudo? Za to, da se otrok lahko osamosvoji potrebuje varnost. Kako lahko tako ravnate s svojimi otroki?

Preživi se pa marsikaj, posledice vsega tega se pa že tukaj na monu vsak dan vidi …

pri tej starosti da…in ne tvoja hčerka bo do jutri pri tej starosti že pozabila kaj sta se dogovorili…danes si ji dala vzorec, ki se ga bo držala….če nekaj ne paše mamici grem domov…pika….in tvoje dete bo v bodoče naredilo vse, da nekaj ne bo pasalo mamici…….

me pa zanima kako je potekal tale “krajši pogovor” s hčerko….

p.s.: seveda simorja niste mogli tako zorganizirati, da bi bila ti še na dopusto in vsaj prve pet dni hodila po hčerko po kakšnih petih urah v vrtcu?????

p.p.s.: ko postavimo svoj komot pred otroke in potem krivimo ostale press

Odlično povedano!

Pezdetke pa vzagajte tiste matere, ki se vam jih mudi porinit stran od sebe, čeprav v sebi točno veste, kja otroku delate. Potem si svojo slabo vest duvate s tem, da otroku kupite in daste vse, kar si sprdne, samo da se vam spet spelje izpred oči in imate mir. Tako se vzgajajo pezdetki in čustveni pohabljenci, ki jih je Slovenija nabito polna. S tem pa, ko mama da otroku oporo, ko jo otrok rabi, se vzgaja ljudi s čustvi in empatijo!

Drage Mone, če že tako rade primerjate sedanjost s preteklostjo (da nekoč ni bilo uvajanja) potem imejte v vidu tudi to, da je bilo še za časa moje osnovne šole sprejemljivo tudi to, da je učitel dal eno pod rebra neposlušnemu učencu. Ali eno za ušesa tistemu, ki si je dovolil preveč. DA ni bilo nič narobe, če je starš premlatil otroka na dvorišču, ker je ta naredil neko pizdarijo.

Dajte, vzemite potem vse v kompletu, ne pa samo tisto, s čemer se opravičujete.

Dejstvo je, da si vsi starši uvajanja iz takšnega ali drugačnega razloga ne morejo privoščiti. Nimajo vsi služb, v katerih bi dobili proste ravno te dni, ko bi jih imeli vsi fraj.
Nimajo vsi stariši enakega čustvovanja, ne počutijo se vsi starši slabo, če njihov otrok trpi. Na tak ali drugačen način.

Nismo vsi enaki. Tudi otroci ne.

Eni pač rabijo, da je mami zraven, drugi ne. Eni rabijo to eno uro, nekateri en teden.
Žal je sistem tak, da tlači naše otroke v kalup istih.

Svojemu otroku sem vedno na voljo, ko me rabi. Pa če je to fizična podpora ali čustvena. Ne mi zdaj nabijati kako ga vzgajam….ker moj otrok (pa ne zato, ker je moj) odrašča v eno krasno osebo, z zelo velikim socialnim čutom.
Mogoče tudi zato, ker je vedno imel nekje nekoga, na katerega se je lahko zanesel, mu zaupal in imel čas (namesto razvijati svoje strahove in frustracije, komplekse) razvijati svojo pozitivno, neobremenjeno stran.
Ponosna sem nanj, ko pokaže, kako veliko srce ima in koliko ljudi ima ,prostor v njem. Pa naj jih pozna ali ne…upam, da bo tak tudi ostal.

In kar hočem povedati je to, da nekateri otroci rabijo našo podporo ob vstopu v njim tuje okolje. Rabijo nas za bekap, da vejo, da je vse ok. Da se začnejo čimprej v tisti sredini počutiti varne in da jim okolje postane domače.

In ja, jaz bi in tudi sem ob podobnem stališču vzgojiteljice, vztrajala na uvajanju. Bi pa poskušala biti v skupini čimbolj neopazna, da res ne motim procesa in po nepotrebnem ne vznemirjam otrok, ki so v skupini sami.

Ravnaj tako, kot čutiš, kot ti pravi srce in hčerka….ne pa nekaj neznank na tem forumu. Verjamem, da so ravno te najbolj “glasne” v resnici tihe miške, ki vzgojiteljici samo kimajo in se smejejo. Svojo jezo nad tem, da se ne uprajo postaviti za svoje otroke, pa potem stresajo v obliki tebi kljubovalnih postov.
Verjemi, prevečkrat doživeto in videno.

hmmm…….le zakaj si tale mamica, četudi je vedela, da bo otrok še v drugi vrtec ni vzela toliko dopusta, da bi jo postopno uvajala…in ne, uvajanje ne pomeni, da je starš non stop zraven, ampak da se postopno navadi na novo okolje, kar lahko najlažje in najbolj sproščeno stori, če mu mami ne gleda čez vrat….prvi dan 2 uri, drugi dan 3 ure…tretji dan 5 ur itd…

tudi mama…ne vem koliko je tvoje dete staro….ampak težko si mislim, da mu boš ali si nudila uvajanje tudi v OŠ ali v predmetni pouk (jp, za otroke je to malček stresno), da ne govorim o srednji šoli……