Sin najstnik ima čudna obdobja in nima prijateljev
Zivijo. Imam 16 let starega sina, ki ze od majhnega nima prijateljev-tisti ki pa so , so za kratek cas. Hodi na gimnazijo. Celo poletje je bil doma, pred racunalnikom. Nek cas je pred nekaj meseci imel dva dobra prijatelja, a se je nehal deuziti z njima in ko ga povprasam, zakaj se ne vidi kaj z njima, ne da odgovora/ ali pa rece kaksno neumnost. Tudi v OS ni bil ravno prijubljen.
Poleg tega je se en problem. Sin je doma kar priden, skuha, pocisti ipd, kadar sem na delu. Kadar kaksno stvar ne delam po njegovo ( on hoce, da vsi za sabo Takoj pospravimo, da ne puscamo kozarcev po mizi in ostale krame) se za kak teden zapre v sobo in nic ne naredi doma, se opazi njegova slaba volja, vcasih je celo nesramen, ko ga vprasam zakaj je tak ali kaj je narobe, rece da nic.
Ne vem kaj naj naredim. Kak nasvet?
Lepo te prosim, no! Saj si vse povedala že s tem, da je star 16 let.
Mater, še jaz, pa jih imam čez 40 imam kakšno muhasto obdobje, pa ga ne bi imel pubertetnik.
Kar se pa prijateljev tiče … eni jih imajo 100 eni pa enega pa še tistega ne vedno. Pri tem res ne moreš nič stroriti. To lahko spremeni samo on sam s samovzgojo. Mislim, včasih moramo pri kakšni stvari dati starši tačke stran, a veš. To je že zasebno življenje. 16 let ni tako malo, da bi rabil pomoč pri iskanju prijateljev. Res možno, da je socialno manj spreten, zelo možno je celo, da njemu ni do velikih prijateljstev.
Trgajo se vezi med starši in odraščajočimi potomci. Prehod iz otroka v mladega moža pa je večinoma šibka točka predvsem matere (pri puncah pa očeta), ne pa stvar otroka.
Ja, lahko poiščeš strokovno pomoč, ampak zase. Če je otrok sicer uspešen v šoli in nima deviatnih vzgibov, mu lahko samo stojiš ob strani, si tam, če te rabi,a te sam poišče. Ne drezaj in ne sili vanj, kaj je narobe… Nič ni narobe!
Ureja si perspektivo na svet in na sebe in to je težko. Menda niste pozabile, kako je bilo v puberteti? Ni vsak nagnjen samo k žuranju in kako zgleda. Marsikateremu pubertetniku se po glavi pletejo zelo globoke reči, ne podcenjujte njihove želje po miru in času za tuhtanje.
Bodi mu torej na razpolago in kvalitetna sogovornica, ne pa po nepotrebnem drezat vanj, zakaj ni s tem ali onim prijateljem.
Zakšen je moj mož! 🙂 Totalen individualist. Me čudi, kako je sploh prišel do mene!
Po mojem mu ne moreš pomagati, moj ima tako zabavno, družabno mamo, ki se ga je res trudila spraviti v družbo, pa ji ni uspelo. Tudi sedaj, ko je on v drugem kraju, ga sodelavci vabijo ven, njemu pa bolj paše mir doma. Branje, meditiranje, računalnik. Glede redu in tega je podoben, le da nima možnosti, da bi sedan zaprl v sobo oz. da bi imel šanso, da kateri dan ne postori ničesar, ker enostavno mora!
Pusti mu živeti, kot mu paše. S prisilo pri takih tipih narediš še več škode in pripelješ do še hujšega upora.
PS: je tvoj otrok nadpovprečno inteligenten?
Jaz bi se kot starš predvsem posvetila svojemu mnenju in mnenju otroka, ali je on zadovoljen z življenjem, ga osrečuje to kar dela… ali ima strahove pri navezovanju stikov in se raje drži poznanih poti, raje sam, kot da bi bil zavrnjen.
Tudi jaz sem pomislila po tvojem opisu, da je lahko kaj na bazi Aspergerja, seveda pa nimam dovolj znanj za to.
Torej, če imaš občutek, da je zadovoljen sam z seboj, svojim življenjem in ga takšnega lahko tudi ti sprejmeš, je po moje vse o.k., če pa ti v glavi zvoni tihi alarm, da ni vse tako, kot zgleda na zunaj, bi pa poizkusila z več vključevanja, druženja, mogoče prvo z tako, ali z kakšnimi mlajšimi otroci – recimo, da ga soseda prosi 1x tedensko za druženje kakšnemu 5 šolcu, mu še malo razloži snov, pa se bo on počutil bolje, pa še družil se bo. Ker če je človeka strah pri navezovanju stikov, jim ponavadi gre bolje pri mlajših, se bolj sprostijo.
Najprej … nehajte s tem Aspergerjem, ker pismo, no, a bo tud ta sindrom zdaj postal modna muha? Avtorici pa le to, meni ni prebrano delovalo nič posebnega. Ne le da sem bila tud sama podobna, pa danes z ničimer ne odstopam od drugih (družina, otroci, druženja …), tudi če pogledam malo naokoli … 3/4 najstnikov v naselju je takih.
Hm, me pa zanima, kaj bi se zgodilo, če bi tejle mladeži za kak mesec, dva odtegnili računalnik, Tv in telefon v celoti. Ja, to bi bila preizkušnja, prisila, da se pokažejo, kdo v resnici so. Še kako bi dvignili svojo rit in šli mal zrak dihat.
Zakaj bi pa MORAL iti kam, če mu ne paše? To je sam en izsek po moje enega največjih problemov današnje družbe – nedopuščanja človekove svobode. Prijateljica pravi, da bi moral to, žena pravi, da ne bi smel tega, Jožek iz gozda pravi, da si čuden, če ne… Koji k! Pustite ljudi na miru, dokler ne škodijo vam ali drugim – od pubertete pa do zlate jame.