V spodnji temi vidim, da vas ima večina mnenje, da je dojenje svojega otroka dokaz ljubezni do njega oz. drugače povedano, če otroka nočeš dojiti, ga seveda ne maraš, ga odklanjaš in po mnenju večine tukaj je za otroka najbolje, da ga daš v rejo.

Od kod in kako smo prišli do te mentalitete? Pa prosim, če pustite moje dojiljske sposobnosti, ker ne gre zame. Ker pa se večina tukaj pišočih ne zna osredotočiti na temo ne da bi vanjo vlačila tudi pisca samega in njegove osebne zadeve, naj povem, da sem svoje otroke dojila do 1. leta starosti. Torej tukaj moje izkušnje nimajo veze z zadevo samo.

Zanima me, kako je možno, da žensko, ki se odloči, da pač dojila ne bo, označite za žensko, ki posledično tudi otroka ne bo marala. Res zanimivo razmišljanje. Ker morda svoje želje postavi pred otrokovo (morda le namišljeno) dobrobit. Ali je torej po vaše potrebno otrokove pravice vedno in povsod postavljati pred starševske? Ali je tudi starš, ki dve uri na teden najame varuško, da se sprosti in ukvarja s stvarmi, ki jih še poleg otroka želi početi, nevreden starš? Ali je starš, ki otroku odreče (še eno) darilo, da bi sebi kupil nekaj, tudi nevreden starš?

Torej zakaj menite, da bo samo mati, ki otroka ne mara, le-temu odrekla dojenje? Čeprav dojenja ne mara in ji iz kakršnega koli razloga ni prijetno? Res menite, da je dojenje tako zelo pomembno za otroka, da mati, ki se mu odreče, otroka ogroža? Resno, v čem je problem?

Pa saj se ne gre samo za dojenje. Kaj pa: “nočem biti vezana na otroka,” in “ne želim spreminjati dosedanjega življenja”,… Vse skupaj deluje, kot da ji je otrok odveč.

Pustimo tisti post, mene bolj take trditve čudijo:

Navedeno
Robi…

Navedeno
Frca

ki namensko niso dojile, imajo pa srčno rade svojega otroka.

Trditev, ki si sama sebi nasprotuje.

… točno tole si mi vzel z jezika, samo nisem znala formulirat.

Torej to, da če mati namensko ne doji, ne more imeti rada svojega otroka.

Tako jih kar nekaj misli, pa me zanima, od kod jim to “spoznanje”.

Točno! Sploh ni finta samo v dojenju, tipica si želi v celoti ohraniti dosedanji način življenja in ne le najeti varuške za dve uri na teden, kar je popolnoma normalno.

Ne se toliko obešat na dojenje, vse ostalo je (še večji) problem. Poleg tega, da se ženska odloči, da ne bo dojila zaradi povešenih prsi, predvsem to, da “ne želi biti žrtev svojega otroka”. Žrtev svojega novorojenčka?!?
No, mogoče se bodo njeni pogledi na materinstvo vsaj kanček spremenili, ko bo držala otroka v naročju. Pa, če ga bo dojila ali ne, ob vsem, kar piše, je to še najmanj.

No, mene zanima neodvisno od tistega posta, kaj mislite o tem, da se ženska zavestno odloči, da otroka ne bo dojila. Ali in če ja, koliko od vas, povezujete ljubezen do otroka in dojenje otroka.

Je za vas res mati, ki se odloči, da otroka ne bo dojila, pa naj bo razlog karkršen koli, slaba mati?

Daj no, to pa ni bilo res. Vsak ki zanosi, točno ve da ne bo mogel v celoti ohraniti dosedanjega načina življenja. Če je to pisala, je provocirala.

Tole pač ne bo šlo, zelo je odvisno od tega, kakšen je razlog. Če je razlog povsem trapast, je po mojem mnenju zelo verjetno, da je slaba mati.

Sem bila prepričana, da imaš v mislih le prispevek tiste, ki ne želi dojiti, da ne bi bila časovno vezana na otroka.

Sicer pa ne gre za neko spoznanje na ne vem kašnem nivoju, po ne vem kakšni prebrani literaturi, za ne vem kakšne teorije. Gre preprosto za instinkt. Materinski čut. Da otroka, kolikor hitro po rojstvu je možno, pristavi k prsim. Ga potolaži in ko pride mleko, nahrani. In to počne, dokler otrok ne začne jesti goste hrane. Tudi z nekaj truda, če ne gre zlahka. Če pa še vedno ne gre, je tu po vsakem podoju še vedno flaška z umetnim mlekom – otrok pač mora biti sit, zelo preprosto.
Višja znanost je vso ostalo razpredanje o dojenju ali ne-dojenju.

Torej po tvoje JE slaba mati, če otroka ne pristavi k prsim in mu da raje flaško?

Ravno v razlogu je fora – če niti noče poskusit zato, da se ji ne bodo povesila joške potem ja, ziher ima slabši “maternalni potencial”.

Daj no, to pa ni bilo res. Vsak ki zanosi, točno ve da ne bo mogel v celoti ohraniti dosedanjega načina življenja. Če je to pisala, je provocirala.[/quote]

Zanimivo razmišljanje tukaj je: najbrž je nujno, da si vsaj nekdo od para (ponavadi je to ženska) želi spremeniti svoje življenje oz. ni zadovoljna s svojim življenjem, zato pa zanosi. Oz. če želi zanositi, je jasno, da s dosedanjim načinom življenja ni v popolnosti zadovoljna. Če bi bila in če ne bi želela sprememb, ne bi želela niti zanositi, ali ne? Kaj menite?

Ravno v razlogu je fora – če niti noče poskusit zato, da se ji ne bodo povesila joške potem ja, ziher ima slabši “maternalni potencial”.[/quote]

Zdaleč to ni edino merilo materinstva, jasno, ampak v samem štartu mislim točno tako, ja.

Menim, da ti je dolgčas in bi se rada malo prepirala po netu :))))

Vročina popušča, malo popij, pojej, preobleci se za ven in hop v bližnjo šumo!

Ravno v razlogu je fora – če niti noče poskusit zato, da se ji ne bodo povesila joške potem ja, ziher ima slabši “maternalni potencial”.[/quote]

No, to sem hotela vedeti. Hvala. Zakaj pa menite, da mati, ki noče dojiti , ne more imeti rada otroka, se z njim ukvarjati in vse ostalo? Ker ji joške veliko pomenijo? Saj to ne pomeni, da ji joške pomenijo več kot otrok, zaboga. Po vsej verjetnosti pomeni, da se ji dojenje ne zdi taka prednost za otroka pred mlečnimi mešanicami v takšni meri, da bi se ona morala odpovedati lepim joškam za vedno. Otrok ne bo zbolel, ne bo shiral, ne bo umrl, najbrž ne bo imel nobenih posledic. Ona pa jih bo (po njenem) imela.

Od kod vam torej mnenje, da je odrekanje dojenja nekaj tako groznega, da bi to otroku naredila le slaba mati?

Menim, da ti je dolgčas in bi se rada malo prepirala po netu :))))

Vročina popušča, malo popij, pojej, preobleci se za ven in hop v bližnjo šumo![/quote]

In tole se tebi zdi kot prepir? Podala sem razmišljanje in rada bi kakšen odziv, debato. Če se ti zdi to preveč, greš lahko na kakšno drugo temo, saj ni samo tale na forumu.:)

Frišno iz sosedove špajze 😀

Ko rodimo imamo eno leto porodniškega dopusta. Se pravi čas za dojenje je. Prav tako je to, da ima mama mleko verjetno namenjeno temu, da hrani svojega otroka, a ne? Vedno ne gre, marsikdaj se je treba močno potruditi (da se včasih vprašaš, a je vredno). Največkrat pa ženska z nekaj napora lahko doji svojega otroka. Tega, da takoj po rojstvu razmišljaš, da ti je otrok odveč, ne razumem (pustimo razne zdravstvene težave, ki to lahko povzročijo). Tudi tega, da ne bi dojil zaradi prsi ne. Je pa verjetno kakšen razlog, ki je utemeljen. Tako da razlog je še kako pomemben.
Pa tudi to, da moraš v dojenje vložit nekaj napora pove tudi nekaj o tebi kot staršu. Še mnogokrat bo treba kaj naredit za otroka, kar zahteva napor. Pa boš tudi takrat rekla, se mi ne da?

Frca, brez veze, tukaj prevladuje IQ sobne temperature, kakšen kakovosten čvek tukaj odpade, saj sploh ne zastopijo, kaj bi rada.

Ker večina materinstvo ocenjuje skozi žrtvovanje za otroka, kamor seveda spada tudi dojenje, je jasno da so odzivi taki, kot so. In jasno je, da bodo mater, ki noče dojiti, oklicali za slabo mater. Pa je lahko desetkrat boljši starš od njih, ona ne “naredi vsega za svojega otroka” in konec. Slovenske matere morajo zato, da so dobre matere, narediti za svojega otroka VSE. Dojenje je seveda vključeno v paket.

glede na to, da obstaja umetno mleko s katerim bo novorojenček/dojenček zrasel gor tudi brez dojenja, dojenje res ni “nujna” reč. otrok zaradi tega ne bo življenjsko ogrožen, konec koncev ne živimo v neki tretji državi.

bom pa rekla, da mi je malce čudno, da ne rečem nerazumljivo, da mati ne bi hotela nahraniti (bi mu pravzaprav odrekla) svojega novorojenčak s svojim mlekom (najboljšo hrano pod celim nebom), ki mu dejansko pomaga do boljšega zdravja. saj to pa menda je nesporno dejstvo?

lepe obleke in vse lepe igrače pa menda niso isto kot dojenje, kajne? in tudi varuška, ki jo dobiš za 2 uri vsak teden ni isto kot dojenje, ali pač? to so čisto različne dimenzije. tudi to mi je nerazumljivo, kako sploh lahko primerjate to med seboj. kot bi primerjal hruške in orehe (ne samo jabolka) 🙂

Pa saj ne govorimo o temu, da ti je otrok odveč. Ali pa spet odločitev za nedojenje povezuješ s tem, da je taki materi, ki se tako odloči, otrok odveč? Morda pa mora mati več napora vložiti v sterilizacijo in pripravljanje obrokov kot v dojenje. Jaz npr. sem dojila popolnoma brez truda, mleko je teklo v potokih in že iz čiste lenobe bi se mi pripravljanje flašk upiralo. Kako torej lahko povezuješ odločitev za nedojenje s tem, da ženska noče vložiti napora? Morda pa je sposobna še več napora vlagati v otroka kot kakšna dojilja.

Osebno poznam žensko, ki se je odločila ne dojiti. Ni se pa hkrati odločila NE SKRBETI ZA OTROKA. Svojo deklico ima tako rada, kolikor sploh lahko ima kdo rad otroka.

No, to o najboljši hrani pod nebom je tudi vprašljivo. obstajajo raziskave, ki povezujejo alergijo dojenčka z dojenjem pri alergični materi. Da ne govorimo o materi, ki nima dovolj hranilnih snovi in ne je dovolj kvalitetne hrane.

Frca. sprašuje, koliko je ljubezen do otroka povezana z voljo do dojenja in če je mati,
ki otroka NOČE dojiti, slabša mati.
Po mojem je vsekakor slabša mati kot tista ženska, ki se sama pri sebi pošteno odloči,
da sploh ne bo imela otrok. Ženska, ki sklene ostati ne-mati, priznava, da ji je odveč
posoditi svoje telo, moč in čas novemu bitju za najmanj 20 let.
Tukaj ni bližnjic in polovičarstva.
No, kar se tiče dojenja, je pa pol leta čez glavo dovolj. Malček ne zna povedat, kako mu je odveč vroč jošek ke v obraz, če bi on mogoče že jedel frutek ali kašico. Če tega ne dobi, se pač prisesa, ker je lačen. Eto … Mislim, da dojenje takrat že bolj paše mamici kot njemu. Dojenje do enega, celo drugega leta je zame ČIST patološko.

Aha, če te dobro razumem, je potem dobra mati zate samo taka, ki otroka seveda doji, ampak samo do 6. meseca, ker če doji dlje, potem spet ni dobra mati, ker gre za patologijo, mati, ki se patološko povezuje s svojim otrokom, pa seveda ne more biti dobra mati.

Sve bolje i bolje.:))))))

Pa saj ne govorimo o temu, da ti je otrok odveč. Ali pa spet odločitev za nedojenje povezuješ s tem, da je taki materi, ki se tako odloči, otrok odveč? Morda pa mora mati več napora vložiti v sterilizacijo in pripravljanje obrokov kot v dojenje. Jaz npr. sem dojila popolnoma brez truda, mleko je teklo v potokih in že iz čiste lenobe bi se mi pripravljanje flašk upiralo. Kako torej lahko povezuješ odločitev za nedojenje s tem, da ženska noče vložiti napora? Morda pa je sposobna še več napora vlagati v otroka kot kakšna dojilja.

Osebno poznam žensko, ki se je odločila ne dojiti. Ni se pa hkrati odločila NE SKRBETI ZA OTROKA. Svojo deklico ima tako rada, kolikor sploh lahko ima kdo rad otroka.[/quote]

Preden sem rodila, sploh nisem razmišljala o dojenju/nedojenju. Ko sem rodila, se mi je to zdelo samoumevno. Tako, da zame to ni vprašanje, se pravi stvar odločanja. Je samo stvar vztrajanja, če stvari ne gredo, kot bi morale. Je pa možno, da so problemi, zaradi katerih ne moreš dojiti.
Lahko seveda tudi z umetnim mlekom nasitimo otroka in tudi nedoječe mame lahko za svoje otroke super poskrbijo. Ampak, a ste poskusili umetno mleko? Okus je ogaben (res pa je, da sem bila tudi jaz, kot večina otrok moje generacije – predvidevam – tako nahranjena v prvih mesecih življenja. Ampak moja mama je bila na porodniškem dopustu bistveno bistveno manj).

Glej, če je NEdojenje edina “ne-materinska” stvar, za katero se mama odloči, drugače pa za otroki skrbi tako kot je potrebno, torej ga ne poriva non-stop varuškam, starim staršem, ipd, in z ljubeznijo zadovoljuje njegove fizične in emocionalne potrebe (kar seveda ne pomeni, da si tu in tam ne vzame kakšno uro za svoj oddih in regeneracijo), potem zame ni slaba mama. In je vprašanje zakaj se je odločila za nedojenje zame brezpredmetno.
Če pa se za NEdojenje odloči zato, da ne bo privezana na otroka v smislu, da bo non-stop brez njega tekala naokoli, ga videla 2x dnevno po 1 uro zato, ker se to spodobi, potem pa zaradi mene lahko tudi doji, pa je slaba mama.
Torej, ni dojenje tisto, ki nekoga označi kot dobro ali slabo mamo, ampak vse ostalo.
P.S. Sama dojila do 4 meseca, sem se morala precej trudit (nato dete ni želelo več).