Pozdravljeni!

Imamo problem pri skoraj 7-mesečni hčerki. Že od rojstva je imela izrazit jok preden je zaspala. Sledimo, koliko je le mogoče, rutini. Hrana, kopanje, spanje. Ponavadi se vznemirjenost začne po kopanju, med tem pa se drgne po očeh, ušesu, stiska se k meni. Ponavadi sem pred spanjem še nekaj časa z njo, ji pojem, pripovedujem, med tem se umiri, a le če sem jaz z njo. In potem ponavadi kar naenkrat preklopi in zaspi. S partnerjem sva poskušala že vse mogoče. Tudi partner preživi ogromno časa z njo, rada je z njim. Je vesela, razigrana, vse ok. Do drugih ljudi je zaupljiva- ne moti jo če jo kdo drug drži v naročju, tudi pri dedkih in babicah zdrži tudi po tri ure sama. Dojiva se še vedno, vendar je zdaj mleka občutno manj ( po zamenjavi z obroki gh- začeli sva že okoli 4. meseca, hrano pa dobro sprejema in tudi lepo napreduje). Tako da ji tudi to ni prav, zna biti kar jezna, če ne teče dovolj.
Če jo dam iz njene postelje in je z mano v najini postelji se umiri in zaspi. Od samega začetka pa spi sama v svoji. Prve 3 mesece smo jo dosti nosili v pestunji, tako da se je v njej umirila in zaspala. V avtu vedno zaspi (če je čas za to), a tudi tu pred spanjem malo pojamra. Vendar veliko manj kot doma. Tudi pred popoldanskim spanjem, vendar veliko prej zaspi, kot zvečer.
Odkar smo prišli z dopusta, kjer je spala 14 dni z nama, v isti postelji, je še slabše. Zdaj se je začela zbujati še ponoči. Okoli 1.00- 4.00 nonstop meče dudo ven, ji jo popravim, pa vrže ven, čez 10, 15min, včasih tudi pogosteje.
Dojiva se še vedno.Poskušala sem že, da bi jo odvadila nočnega hranjenja, a zgleda še ne bo šlo. Sem poskusila že, da bi ji dala vodo, čaj, mleko ali samo dudo popravila, pa ne zaspi nazaj, če je ne podojim. To je okoli 23.00 in 4.00. Torej še vedno potrebuje 2 nočna hranjenja(čeprav se ponavadi kar hitro ob tem uspava), čeprav čez dan veliko poje. Ima malico, kosilo, popoldansko malico (gh), ponavadi še večerjo, pa še 2-3 podoje čez dan.
Prosila bi za kak nasvet. Kako naj jo navadimo, da bo sama in v miru zaspala?

Zdravo.

Naš skoraj 19 mesečni junak se doji ponoči 3-5x, uspavan je zvečer z dojenjem, čez dan pa odvisno od situacije (včasih dojenje, včasih nošenje in petje, včasih pravljica). Še nikoli ni zaspal sam (tudi v avtu se ga je moralo uspavati do nekje 3 mesece nazaj, vozička pa ni niti maral). Pri 7 mesecih se je dojil ponoči vsako uro (nekaj časa vsake pol ure), zjutraj pa vstajal ob pol 5. Takšno stanje smo imeli od 4-14 meseca. Dude ni nikoli imel. Včasih ga zvečer uspavam v parih minutah, ponavadi pa traja do ene ure (dojenje, pravljica, cartlanje, pa en kup lupčkov mi da, pa spet dojenje, pa se trudi sam zaspati, pa spet dojenje, ki ga dokončno uspava).
Da bi sam zaspal (sploh zvečer) in potem prespal noč, ne pričakujem še par let. Ravno danes ponoči se mu je nekaj sanjalo, ker se je jokal in ga nisem mogla pomiriti drugače kot da sem ga čisto zbudila (prižgala luč v kuhinji). Šele ko je videl kje je, sva dojila za uspavanje, nato pa se je stisnil k meni in spal do jutra s še 4 ekstra podoji.

Nočno zbujanje zna biti utrujajoče, sčasoma se človek navadi. Jaz se sploh ne obremenjujem s tem (če spi je lušno, če ne, pa očitno rabi bližino in neko pomoč tudi ponoči). Kot jaz berem vaše pismo pričakujete zelo veliko zrelosti in razumevanja od 7 mesečnega dojenčka. Drugače pa upam, da vam bodo mirne noči in uspavanje čim prej uspeli.

Pozdravljena,

jaz imam enako težavo. Sinko star 10,5 mesecev. Ampak od prvega dne, ko sva prišla iz porodnišnice se doji isto. Od kar se lahko kopamo: zvečer ritual kopanje, večerja, podoj in spanec do pol enih ponoči, ko se zbudi, joče, ga dam na dojko in zaspi. Ga odložim v njegovo posteljo. Se spet zbudi med pol tretjo in tretjo, ga spet podojim, zaspi, ga odložim v posteljo. Nato se spet zbudi okoli petih, ga podojim in pustim v najini postelji, ker več nimam moči 🙂 pa včasih tudi noče nazaj zaspati, če ga odložim v njegovo posteljo. Zjutraj se zbudi med šesto in sedmo, se spet dojiva. Poje zajtrk, gre spat med 10. in 11., se podojiva pred spanjem. Se zbudi, spet dojenje. Poje kosilo, popoldansko spanje med 15. in 17. uro s podojem seveda. Sledi popoldanska malica in potem ima še večerjo. Skratka, zaspi samo na dojki 🙁
GH poje včasih 2x, včasih 4x na dan. Sedaj tudi zavrne kakšen obrok, ker mu rastejo zobki.

Mislim si, da je problem v tem, da je navajen zaspati na dojki.

Sem jaz tudi na isti točki kot ti, pa ne vem, kako naj to rešim. Nočno dojenje bi rada zmanjšala, ker grem v službo čez mesec in pol, pa me 3x dojenje kar izčrpava. Sinko pa kriči, če ne ne dobi dojke.
Dudike več noče, kaj drugega piti tudi noče.

Tudi mi smo bili na morju in je spal z nama. Pred tem mi je uspelo, da sva se dojila že 14 dni “samo” 2x na noč. Potem pa morje in spet vse po starem. Ponoči se je dojil tudi po 4 ali 5x, ker je spal zraven.

Utruja me, pa nimam moči in srca, da ga pustim ponoči kričati v upanju, da bo mogoče s tem odnehal.

Kaj storiti?

Pozdravljene,

ja, tako je (bilo) tudi pri nas, dojenje skoz in skoz, ponoci, podnevi, in tudi jaz se nisem glede tega pretirano sekirala. In cez dan in ponoci uspavanje zgolj z dojenjem, redko tudi v vozicku, v avtu nikoli. Nasploh se je s situacijo malce bolj obremenjeval moj moz, saj nisva nikoli, nikoli, nikoli bila v zakonski postelji sama in ga je bilo ves cas malce strah, da bo pomeckal sinka pri svojem obracanju… Jasno, prav tako nihce razen ta micenega ni spal dobro. No, in potem sva se – pri sinkovih 7,5 mesecih – odlocila poskusit ga dati spat v svojo sobo, v svojo posteljico. Vse nasvete o tem “nadzorovanem joku” sva preslisala in se odlocila, da bova poskusila na naslednji nacin: vecerni ritual kot obicajno (ceprav tudi to ni vedno funkcioniralo), potem dojenje v zakonski posteljici, mahanje “lahko noc” vsem igrackam in ogledalu in stiskanje k meni, nato hop v spalno vreco in potem ga je moz odnesel v svojo sobico. In potem prvic – velika zacudenost “kaj pa je zdaj to?”, par solzic, pa bozanje, pa petje, pa smo prizgali zvezdico, ki igra in mece svetlobo na strop, pa spet jok, in ga je moz vzel ven in sprehod po sobici in nazaj v posteljico, in spet malo gledanja v strop, v zvezdice, in spet malo solzic, pa spet ven iz posteljice in sprehod po hodniku, in brundanje z nizkimi glasovi, in tako 10x. In potem v eni tocki, po kaksne 45 minutah, pa je sinko kar preklopil in zaspal. Mirno in “sam od sebe” in brez dojke. In se zbudil ponoci 1x, sem ga podojila v njegovi sobi in je hkrati ze zacel zraven spati, in tako mirno do jutra. Sva ga jasno hodila celo noc gledati, ce je vse ok… In ja, je bilo (razen moje dojke poponoma napete). In tega je zdaj 2 meseca in bolj kot ne je situacija se vedno podobna – decko zvecer potrebuje od 15 do 45 minut “mirnega animiranja” oziroma kvazi umirjanja, predno zaspi, potem pa se obicajno prebudi 1x, ga podojim in spimo zjutraj do 7h. In da poudarim – jokati ga nismo nikoli pustili, ce pa je kdaj tocil solzice, pa ni bil nikoli sam, ampak ga je miril oci. Jaz sem namrec vztrajala, da se moj moz maksimalno angazira, saj sem se postavila na stalisce, da jaz imam zelo ucinkovit nacin za umirjanje in spanje, to je dojka, in da cesar drugega ne bi niti poskusala. In da mora moj moz stopiti na sceno bolj konkretno, da bo fantek vedel, da imam jaz en nacin uspavanja, torej dojenje, moz pa drugega, ki ni dojenje. In v jaslih/vrtcu, bo pa spet en tretji nacin. Ravno sedaj zacenja hodit v jasli (ima 9,5 meseca) in vceraj mu je brez problema uspelo zaspati po kosilu (“social pressure”, so rekle vzgojiteljice, ker vidi druge otroke panckat, pa naredi isto kot oni…?). Sem bila zelo prijetno presenecena.

In nekako je nam tako zafunkcioniralo, najbrz je bil takrat za fantka pravi trenutek? Pa smo imeli verjetno hkrati tudi veliko sreco… Pa ker se je moz tako vornk angaziral, si mislim. Se vedno vsak vecer pomislim, da kaj ce se stanje spet obrne in se zacne spet velikokrat zbujati… in kadar je taksna noc (in so, se vcasih zbudi tudi 4x), ga pac tolikokrat podojim. In ce ne zaspi pri dojenju, zbudim ocija, mu gre neke svoje pesmice odbrundat z zelo globokim glasom in fantek v kaksni minuti pade nazaj v sen. Nimam pojma, zakaj, ampak deluje vedno znova. Jaz lahko se s tako nizkim glasom mrmram, ne rata, pri mozu pa uspe vsakic…

Torej, zaenkrat nam nekako ratuje in to na nacin, opisan zgoraj. Torej, po “tezkih” oziroma popolnoma neprespanih 7,5 mesecih smo zdaj na nekem stanju, kjer sem sposobna normalno funkcionirati in hoditi v sluzbo. Samo en “nasvet” za konec – mislim, da je najbolj prav, da najdes nacin, ki je tebi oziroma vasi druzini blizu. Takih nacinov je seveda lahko vec, pa tudi vsi ne delujejo… zato je najboljse poskusiti enega in drugega in tretjega… dokler en ne bo zalaufal tako, da boste vsi mirni in zadovoljni.

Kot je napisala ze jtinca, na nocno zbujanja se privadis, jasno, ce ni drugega… Zame osebno je bilo vedno tezje, kadar sem se dodatno okrog tega se obremenjevala. Ko pa sem situacijo sprejela, sem se tudi manj stresno zbujala in zjutraj sem bila manj utrujena. In tako je tudi sedaj – bolj kot sem mirna, lazje mi je….

Srecno in cim vec uspeha vam zelim pri razlicnih nacinih…

PS: Sem se pa sedajle spomnila, da smo nas gornji nacin pri sinku prvic poskusili pri 6 mesecih – in absolutno odnehali, smo bili vsi v stesu prvi vecer poskusanja, ce bo spal v svoji posteljici in brez dojke. Ni slo in sva se z mozem hitro odlocila, da ne gre nekaj poceti na silo in neskoncno zalost vseh udelezenih… In glej, mesec in kasneje je pa slo – bolj kot ne – brez problema…

Pozdravljeni, mamica3!

Vaša 7m deklica ima popolnoma normalne in pričakovane potrebe in vzorec spanja, ki je značilen za večino zdravih, dobro razvitih in aktivnih dojenčkov. Problem je v kulturi, ki od mamic in posledično od otročkov pričakuje uvajanje določenega reda, postavlja norme, ki jih starši – če ne želimo biti kulturno nenormalni – posledično sprejemamo (ali nekateri pač tudi ne, vsaj sčasoma, ko sami iščemo drugačne prakse). Povezave na teme spanja so (poleg tem o težavah pri uvajanju goste hrane – iz istega razloga!) zato najpogostejše nasloh in nanje daleč največkrat odgovarjamo. Težave s spanjem torej v sodobni razviti družbi nastanejo zaradi tega, ker družbene norme od otrok pričakujejo nekaj, česar razvojno še niso zmožni. Pravo vprašanje bi bilo vsekakor, kako naj si mamica in očka olajšata te mesece in prva leta, kakšen spalni režim bi bil najboljši za potrebe naše družine, kajti daleč od tega, da bi bilo življenje z dojenčkom, sploh ponoči, lahka zadeva. Odgovora, kako navaditi otroka, da bo zaspal sam, pa nikakor ne najdemo, da bi bilo vse prav in vsi zadovoljni, kajti sodobne metode učenja spanja dojenčkov, posebej metoda izjokavanja, nimajo pozitivnih učinkov na otrokov duševni razvoj, ampak nasprotno.

Ta odgovor vam seveda ni nič v pomoč, morda le kanček pripomore k razumevanju vzorcev spanja vaše deklice. Ker sem na to že velikokrat odgovorila in morda vsakič napišem tudi kakšno idejo, pa vam bom priporočila v branje te zgodbe in predvsem članek, v katerem je navedenih nekaj predlogov in je podrobneje razloženo, zakaj se otrok vede tako, kot se, kaj to pomeni, kaj pravi vrsta pediatrov v svojih knjigah in kako starši lahko rešujemo to večno dilemo.

Vaša deklica joka, ker je morda razdražena, utrujena in potrebuje predvsem dvoje, da se bo umirila in uspavala – telesni stik, občutek varnosti in ljubezen osebe, ki jo ima zelo rada in ji zaupa. S tem, ko jo podojite ali stisnete k sebi, umirjate, nosite, zibate, s tem ji nudite vse to. Tako kot otrok ni zrel za to, da shodi, prej da je razvojno pripravljen, tako je tudi samostojnega spanja sposoben, ko je na to razvojno pripravljen in to zmore. Večina otrok to zmore v drugem ali tretjem letu, nekateri tudi kasneje. V večini kultur matere nudijo telesni stik, varnost in ljubezen ter razne načine umirjanja svojemu otroku do starosti tri ali štiri leta, lahko večkrat na dan, posebej ko so otroci zaspani, bolni, se prestrašijo ali potrebujejo varnostno mrežo iz drugega razloga. Nekateri otroci tega rabijo več in dlje, drugi manj, tretji zelo malo, a tej je tudi po številu razmeroma malo.

Hvala vsem mamicam, ki sodelujete v debati o spanju s svojimi predlogi, kajti to je zelo zelo v pomoč, ne le zato, ker vidimo, da nismo sami s to težavo, ampak ker dejansko lahko različni pristopi rešijo različne situacije. Več idej, več rešitev!

Sodobni pogledi na spanje dojenčka in malčka:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4476929 (članek)
Uspavanje na dojki:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6208404 (10m, do kdaj rabi sesanje za uspavanje)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6887796 (uspavanje brez dojke, zgodbe mamic)
Dojenček se ponoči zbuja in doji:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1981900 (7m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4331470 (8m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979601 (8m)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=535&t=535 (8m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4331470 (8m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979601 (8m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6946575 (9m, zbujanje vsako uro, kritike doma)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1982075 (9m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1981632 (10m)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=2119&t=2115 (10m, odstaviti?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6749470 (11m, noč je nočna mora)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6651087,6678602#msg-6678602 (11m, utrujenost)
Izkušnje – malo podpore pri spanju starejšega dojenčka:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6668437 (zbujanje, stres, utrujenost, izboljšanja spanja)
Kako do boljšega spanca:
http://med.over.net/otrok_druzina/novica.php?id=37 (kratko o spanju)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4331470 (ne spi – smo ga razvadili?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980691 (Otroško spanje, brez joka v sanje)
http://www.llli.org/llleaderweb/LV/LVAugSep03p88.html (angl. Happy Parents Guide)
Večerno uspavanje malčka:
http://med.over.net/forum5/read.php?46,4655212 (predolgo čuje)
Družinska postelja:
http://med.over.net/klinicne_stroke/porodnistvo/clanki/druzinska_postelja.htm Irena D., članek)
O učenju spanja z jokom:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5748419 (14m, joka, pa noče zaspati)

Mamica3 poizkusi obrnit, najprej kopanje potem hranjenje in nato spanje. Pri našem je po kopanju tudi problem, menca oči, se leče za ušesa in ne nasplošno razdražen. Ko poje se umiri, potem se še malce igra na postelji, beremo pravljice itd potem pa cup spat. Nikoli problema. Je pa star 10m.

Mi imamo pa drug problem … po dnevnem (po kosilu) spanju (od 12 pa tja do 14) se vedno prebudi z glasnim jokom. Potem ga je zelo težko pomiriti, noče se stiskat, crkljat, je tečen in razdražljiv. Ima kdo kakšen nasvet zakaj se zbudi vedno tako tečen. Do pred mesecem dni, se je zbudil sam in se je igral v posteljici čisto dobre volje. Sedaj pa vstane zaliman, tečen, jokav in potrebuje kakšno uro da se sestavi nazaj.

no9, otroci ponavadi po spanju glasno jokajo, če so še zaspani, se niso naspali. Če prav razumem dojenja tedaj noče? Hm, da dve uri ne bi bili dovolj?