Med.Over.Net

Pravni nasveti

Odgovarjajo: Pavel Zajc, pravnik

Nasvet odvetniške družbe za vprašanja s področja družinskega, dednega, delovnega, nepremičninskega, pogodbenega, odškodninskega, kazenskega in gospodarskega prava.

Pavel Zajc , pravnik

Odvetnik Pavel Zajc

Odvetnik Pavel Zajc je po uspešnem študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani diplomiral z diplomsko nalogo z naslovom “Ugotavljanje materialne resnice v pravdnem postopku”. Po opravljenem pripravništvu v podjetju in na sodišču je uspešno opravil pravosodni izpit, nato pa se je odločil za opravljanje odvetniške dejavnosti in odprl svojo odvetniško pisarno. Pri opravljanju odvetniške dejavnosti se odvetnik zaradi ves čas relativno hitro spreminjajoče zakonodaje, ustrezno izobražuje in sledi temu ustrezni sodni praksi. Odvetniku pri delu asistirajo sodelavci z univerzitetno pravno izobrazbo, v posebej in izredno zapletenih primerih pa posebej angažirani zunanji ozko specializirani strokovnjaki z različnih področij. Odvetnik Pavel Zajc pri delu uporablja poleg slovenskega, tudi angleški, nemški, srbski in hrvaški jezik. V odvetniški pisarni se na podlagi izkušenj in strokovnega znanja odvetnika ukvarjajo s civilnimi, gospodarskimi, delovnimi, prekrškovnimi in kazenskimi zadevami. Na civilnem področju je še posebej specializirana za odškodninske zadeve in za sestavo vseh vrst pogodb. Na gospodarskem področju pa je specializirana za postopke izvršb, gospodarskih sporov, za postopke ustanovitev in prenehanj družb in za sestavo vseh vrst pogodb. Pisarna pri delu tekoče sledi razvoju prava in s tem povezanim spremembam zakonodaje in sodne prakse na vseh področjih njenega dela. Pri opravljanju dela zastopa odvetnik interese strank v skladu z Zakonom o odvetništvu.

Dražba, hipotekarni kredit, plombe na hipoteki

Default avatar

Zbegana

Mož je imel d.o.o.. oba vsa lastnika hiše. Mož je najel pri banki kredit za poslovne namene z zastavo najine nepremičnine. Podjetje je šlo v stečaj. Ostali upniku so zaradi neplačil in osebnih poroštev moža z menicami se tudi vpisali na polovico njegove nepremičnine. Upniki so sprožili dražbo za prodajo moževe polovice nepremičnine, ki ni uspela. Sedaj je razpisana druga dražba. Nepremičnine ni mogoče razdeliti na dva enaka ali podobna dela, ker je hiša enostanovanjska.
Vprašanja:
Če nihče ne kupi polovice hiše na drugi dražbi, a upniki postanejo lastniki avtomatično, čeprav je banka prva vpisana?
Ali je z moje strani možna pritožba ali ugovor, da dražba o prodaji polovice hiše ni možna, ker se hiše ne da razdeliti?
Če se pojavi kupec, ki bo plačal kupnino za polovico hiše, kam gre denar banki ali ostalim upnikom?
Default avatar

miha11

Spoštovani,

izvršilno pravo ni predmet tega foruma, zato vam izčrpnih informacij žal ne morem dati. Predlagam da se obrnete na strokovnjaka za civilno pravo, ali -morda še boljše- na odvetnika.

Glede vašega vprašanja vam lahko odgovorim naslednje:
Kot je meni znano, upniki po drugi neuspeli dražbi (prodajnem naroku) ne postanejo avtomatično lastniki nepremičnine. Zakon o izvršbi in zavarovanju določa, da morajo upniki v tem primeru podati predlog, da se opravi še tretji prodajni narok. Če tega ne storijo v šestih mesecih od drugega naroka, ali če nepremičnine ni mogoče prodati na tretjem naroku niti za polovico ugotovljene vrednosti, se izvršba ustavi.
Bojim se, da pritožbe iz naslova, da dražba (prodaja) ni mogoča, ker se hiše ne da razdeliti, nimate. Potencialni kupec, ki bo na dražbi kupil moževo polovico hiše, bo postal solastnik. Kot solastnik bo lahko nato predlagal razdelitev nepremičnine v naravi (kar pravite da ni mogoče), sekundarno pa t.i. "civilno delitev", to je da se hiša proda in kupnina razdeli na pol. V tem primeru ne veljajo pravila iz izvršilnega postopka in bo lahko cena tudi nižja od ene polovice. Imate pa kot solastnica predkupno pravico.
Denar od prodaje se med upnike razdeli (t.j. terjatve se poplačajo) po posebnem vrstnem redu, ki ga določa Zakon o izvršbi in zavarovanju.

Lep pozdrav in srečno!
M.

Moderatorji

Pavel Zajc , pravnik
Odvetnik Pavel Zajc