tabor mojca – znova
Pozdravljeni starši!
Sem mentor na osmem tednu počitnic mladih. Včeraj sem protestno zapustil tabor zaradi nezaslišanega odnosa do otrok.
1. Otrokom so prepovedani klici staršem, kdor to stori mora klicati na skrivaj. Včeraj dopoldne sem z moijim otrokom na skrivaj klical starše, ker mi je rekel da bi mu bilo lažje če sliši mamo. Ko so se pogovorili je bil otrok pomirjen in mi je dejal, da je seedaj vse uredu in da bo nadaljeval tabor
2. Ob petju pesmi ob ognju, je 5 letnega otroka pičila osa. Logično, da je jokal, z njim smo odšli do Janeza, ki pa je nadrl mentorja in otroka, čes da se z takimi malenkostmi nimamo časa ukvarjati. Nihče ni posrbel za otroka, zanj je pskrbl njegov mentor, ki pnima dostopa do ledu, otroku lahko rečeš samo, “potrpi”.
3. Sam zelo dobro govorim angleško. Na delavnicah sem poskušal otroke nučiti, kar seda veliko. Janez pa se vozi okoli s svjim skuterjem in nas nadira pred otroki v skupini, žali, otroci živijo v taboru v strahu.
3. Dogodek na bazenu. Imeli smo otroka, ki je že od prvega dne pogrešal mamo. Neeprestano je jokal in želel domov. Namesto, da bi poklicali koga od staršev so mu začeli groziti. “Ti boš ostal do sobote”, “Mama te je razvadila, pri nas boš ostal do konca”, ker otrok še ni nehal jokati ga je Štefan(pomočnik Janeza) potegnil za ušesa in ga pred vsemi v zdravilišču Balnea nadrl. Ne samo pred otroki, temveč tudi pred ostalimi obiskovalci. Jaz osebno tega nisem mogel vrjeti.
4. Disko: Situacija ko mi je zavrela kri in sem odšel iz tabora ob 22.30 uri. Otroci so odšli v disko, sam sem stal pred vrati in spuščal otroke not in ven. Dobil sem navodila, da kdor zapusti ddisko NE SME več vanj. Otroci niso smeli ti na WC, ali poo kakšno drugo stvar. Notri je Janez vpil na njih, da če ne bodo plesali gredo ven. Z kolegico mentorico sva se odločila da otrok sama animmirava in so se postavili v vlakec in plesali napesem čukov. V tem času Janeza ni bilo v disku. Ko je prišel noter me je nadrl(pred skupino otrok), kaj delam tukaj, da tega ne smemo pečet… Razložil sem mu da otroke animiramo, da bodo plesali, da bodo imeli fajn in da jim ostale lepa izkušnja tudi iz diska in ne samo njegovo vpitje.
Na samem sem ga poslal saj veste kam in odšel.
5. Otroci so “cukri”. Sam sem imel skupino zelo pridnih, delaavnih otrok, na katere sem se zelo navezal. Hudo mi je da sem jih mogel zapustiti, včeraj sta dve moji punci jokali, ker sem šel. Hudo mi je, ampak sam takega odnosa do otrok in ostali v taboru nisem pričakoval, očitno sem jim gre samo za denar in da navzen vse zgleda lepo.
lp Ben
Podobne vtise so zbrali tudi naši in otroka naših prijateljev.
Naj povem, da ne gre za razvajene riti, ker otroci drugod (praktično kjerkoli) funkcionirajo normalno, samostojno, odgovorno.
Ampak to, da 10-letniki opazijo povsem neprimeren odnos upravnika v relaciji do mentorjev in do njih samih, je bil meni pokazatelj, da se “Janezonerepublic” (kot so ga krstili) prav dolgo ne bo več uspel zafrkavati iz otrok in staršev.
Več se nas bo oglasilo, prej bo razkrinkan.
Ben, hvala za tenkočutnost – in upam, da boš vseeno še sodeloval na kakšnem mladinskem taboru.
Ja, naš je bil lani in ga ne spravim več. Sem se oglasila na forumu pred časom na to temo, pa so me hitro razglasili za mamo razvajenca. Ne gre se samo do odnosa do otrok, ampak tudi staršev. Ker je o nekaterih govoril res ponižujoče! Da se mi je obračalo! Samo on je najbolj pameten in sposoben in vse ve, ostali pa itak ne.
Kaj vem, tole je zgolj ena plat medlje. Zanimivo bi bilo slišati še drugo.Ker po tvoje je vse izključno črno. Stotine zadovoljnih otrok skozi dolga leta delovanja tabora so torej v zmoti, njihovi starši pa idioti, ki otroke prepuščajo rabljem.
Poznam Janeza osebno in vem, da je po naturi kolerik. Ampak samo takrat ko gre kaj drugače, kot si je on zastavil. V današnjih časih držati skupaj tabor desetin raznoraznih otrok varen in pod določeno dozo discipline, ni mačji kašelj. Zato ima možakar pač nek red, ki ga iz leta v leto več otrok ni pripravljenih sprejemati, saj jim je doma dovoljeno veliko, pogosto celo preveč. Če si bil v funkciji mentorja moraš pač sprejemati red in način dela kampa. Verjamem da bi ti to delal drugače, morda bi bil pri tem celo uspešen, ampak tole pač ni tvoj kamp. Je pa kamp nekoga drugega, ki določa “pravila igre”. Na tebi je da pravila sprejemaš, ali pa nimaš tam kaj početi. To da potem blatiš naokoli gre pa predvsem v minus tebi. Stvari si postavil na nož ker niso take, kot bi si želel ti. V čem si torej drugačen od Janeza?
No, seveda na tujem terenu igraš po pravilih drugega.
Me pa zanima, zakaj:
– je težko določiti uro v dnevu, ko otroci lahko po mobitelih pokličejo starše
– je težko otroke, ki trpijo za ločitveno stisko, potolažiti in poskrbeti za njihovo duševno dobrobit
– je težko otrokom priskrbeti dodatne odeje, če jih zebe v hiškah
– je težko ogranizirati dejavnosti tako, da se se ob njih lahko zvrstijo vsi otroci
– je težko dovoliti otroku, da se stušira
– je težko pokazati spoštovanje do sodelavcev, otrok, njihovih staršev?
Evo, na hitro bi Janezu taka vprašanja postavila jaz…
Seveda je dobro slišat tudi drugo plat, čeprav povej po pravici, kdo priseben bo pa rekel, to pa to pa res delam narobe. Ali pa, kdo bo rekel, malega otroka je pičila osa in namesto, da bi ga potolažil, sem napi**** njega in mentorja?
In zakaj ne bi smel nekdo stvari povedat, kot jih je doživel? Zakaj bi moral o očitnih problemih molčat? Zakaj ne bi smel imet svojega mnenja o tem, kaj je sprejemljivo in kaj ne?
Svoje otroke ne štejem med razvajene, čeprav verjetno do določene mere so …. Se pa znajo spoštljivo obnašat do avtoritet in drugih otrok. Ampak, če bi mojega otroka pičila osa, ne bi bil tiho. Pa tudi v disku se ne bi zabaval na komando, zdaj pa skoči sem, potem pa tja. Prav tako jaz kot plačnik tabora ne bi sprejela, da moje otroke tam nekdo brezveze nadira. Naj jim pove, če ga kaj polomijo (da ga naderejo pred celo skupino je popolnoma nesprejemljivo), zahteva da popravijo napako, če je možno, se opravičijo. In to je vse.
Kamp gor kamp dol!!!!
Pa vi ste vsi v celoti ubrisani.
Res, nimam drugih besed.
Je kdo prišel nazaj zlorabljen, so koga pretepli, komu niso dali jest, se s kom niso ukvarjali, ga zanemarjali, mu odrekali osnovne pravice, so morda koga izločili ker ni bil bel ali pa ker ni imel dovolj lepe mikice…??? Kaj tako groznega se vam zdi, da se je dogajalo tem vašim otrokom??? Sej res, mamic in atekov niso smeli poklicati in mir in disciplina sta morala bit v kampu?! OBUPNO, UUUBOGI OTROCI!!! Kdo si dovoli to početi otrokom. Nekaj od njih zahtevati!? Barabe in objestneži so tili v kampu!
Ma vi starši bolani ste vsi za en rehabilitacijski kamp kjer vam bi dodobra pojasnili kaj pomeni prezaščitniški starš in da je to daleč od dobrega starša!! En teden pouka, reda in discipline.
OD TRENUTKA, SEKUNDE, KO OTROK PRIJOČE NA TA SVET SE ZAČNE STREMENJE K ODCEPITVI OD STARŠA IN BISVTENA IN NAJVIŠJA NALOGA STARŠEV, JE DA SE TEMU PREPUSTIJO IN SVOJO ENERGIJO VLOŽIJO PREDVSEM V TO.
Lahko noč.
Pozdravljene,
da se jaz pristavim lonček… Moji hčerki (10 in 7 let) sta v tem terminu, zdajle imajo letni kino in jedo palačinke. Hčerki se mi javljata, zjutraj po zajtrku, po kosilu in večerji. Tako da sem z dnevnim dogajanjem na tekočem. Po glasu sodeč sta veseli, jima nič ne manjka. Pojambrali sta samo zaradi mraza ponoči in smo rešile problem tako, da zdaj spita v trenerki.
benkobenkob: verjamem ti, kar govoriš. Moji hčerki sta letos prvič, se ne pritozujeta. Samo sem na lastni koži izkusila dretje Janeza in njegovo samohvalo. Eno studentko sva z možem vprašala, kako spijo otroci (kako jih razdelijo ali so za hiško, hotel ali paviljon). Je bil Janez zraven in se je začel na vse dreti, kaj sprašujemo, da tudi študentke ne vedo, kako se spi, da so ene danes tam prvič… Bo in potem vse povedal…V dobro otrok sva ostala tiho in samo gledala- Tabor sem zapustila z mešanimi občutki. Pa tudi verjamem, da mentorji ne smete nič pomagat. Me je klicala starejša hčerka, da je mlajša padla s skirojem, da ima kar veiko rano na kolenu (na ssliki ga vidim) in ji je probala sama sprat kri in malo očisti…. HALO?????? kot da 10 leten otrok ve, kaj narest. Vidiš, tudi mene moti tak odnos. Ne glede nato, a se imata tamale dobro ali ne. sta letos zadnjič. pa ne krivim mentorico za to, najbrz pri teh odnosih res nič ne more, sam kakšno kremo ali pa razkužilo bi ji pa lahko vseno dali.
benkobenkob:hvala za informacije in veliko sreče v prihodnosti…
Kamp gor kamp dol!!!!
Pa vi ste vsi v celoti ubrisani.
Res, nimam drugih besed.
Je kdo prišel nazaj zlorabljen, so koga pretepli, komu niso dali jest, se s kom niso ukvarjali, ga zanemarjali, mu odrekali osnovne pravice, so morda koga izločili ker ni bil bel ali pa ker ni imel dovolj lepe mikice…??? Kaj tako groznega se vam zdi, da se je dogajalo tem vašim otrokom??? Sej res, mamic in atekov niso smeli poklicati in mir in disciplina sta morala bit v kampu?! OBUPNO, UUUBOGI OTROCI!!! Kdo si dovoli to početi otrokom. Nekaj od njih zahtevati!? Barabe in objestneži so tili v kampu!
Ma vi starši bolani ste vsi za en rehabilitacijski kamp kjer vam bi dodobra pojasnili kaj pomeni prezaščitniški starš in da je to daleč od dobrega starša!! En teden pouka, reda in discipline.
************************************************************************************************************
IN TALE LASTNIK KAMPA JE POKLICAN, DA BO DELAL RED, DISCIPLINO IN DA SE DERE KOT, DA JE UŠEL IZ NORIŠNICE. Malega otroka pa ja lahko potolaži, če ga piči osa ali pade in si potolče koleno ali če ga muči domotožje!! Če se njemu ne da, pa naj te mladi vodniki. Zame je mal bolan tip. Saj mora imeti neko dovoljenje, da dela z otroki. in če je toliko pritožb, naj pride neka institucija preveriti, kaj s tem kampom.
Hmmm, saj ne vem kaj naj si sedaj mislim…imam tako zelo mešane občutke…trenutno je v taborumoja devetletna hči. Vsak dan me po večkreat pokliče in navdušeno razlaga kaj počnejo, kako je fajn, kako uživa…spraševala sem joa li so kaj nesramni, tečne ampak ona vzrtaja, da so vsi ful prijazni, da se lahko pogovarjajo po gsmju, da nekateri hodijo po kamu s telefonom, da je Janezova žena Marija celo rekla, da če raboji lučke naj uporabijo gsmje tisti, ki ga imajo….skratka, všeč mi je, da je moja zadovoljna in ni naletela na mentorja, ki bi bil upornik, saj menim, da je to razlog za nesoglasje….tudi pri uporniških in samozavestnih otrocih.
Ob petju pesmi ob ognju, je 5 letnega otroka pičila osa. Logično, da je jokal, z njim smo odšli do Janeza, ki pa je nadrl mentorja in otroka, čes da se z takimi malenkostmi nimamo časa ukvarjati. Nihče ni posrbel za otroka, zanj je pskrbl njegov mentor, ki pnima dostopa do ledu, otroku lahko rečeš samo, “potrpi”.
To je zame opustitev zdravstvene pomoči in samo nekomu se lahko zahvali nekdo, da fantek ni alergičen na čebelji oz. osji pik saj bi lahko prišlo do anafilaktičnega šoka in tudi zaušitve in posledično smrti in ne neke malenkosti s katerimi se nimajo časa ukvarjati.
Tudi moja otroka, stara 13 in 11 let, sta v osmi izmeni. Slišimo se vsaki dan, pošljeta še kakšen SMS, vse jima je všeč, na tem taboru sta tretjič. Jenezovo občasno kričanje se jima zdi smešno in ga v glavnem preslišita, sta pa oba zelo zadovoljna z mentorjema. Ja, sta pa povedala, da je eden mentor odšel in ga je zamenjalo dekle. Podrobnosti so jima prihranjene, zgleda.
Vseeno pa hvala, “benkobenkob” še za drugo plat, zdaj vem, kaj naj – na diplomatski način pač – vprašam otroka, ko se vrneta.
Mislim pa, da mentorji občutite bistveno več nepravilnosti kot otroci; prvič zato, ker otroci nimajo jasnih predstav kaj pričakovati – za raliko od mentorjev, ki ste imeli zagotovo že pred prihodom na tabor neke predstave, kako pristopiti k otrokom; drugič pa zato, ker so otroci – no, vsaj moja dva sta – izredno prilagodljivi in si znajo v vsakem trenutku narediti in iz vsega potegniti najlepše možno.
Vsekakor pa je vredno razmisliti, če je tabor s takšno skrbjo za otroke, kot jo opisuješ, primeren za predšolske oz. tiste, ki zase še ne znajo in ne zmorejo v večini situacij poskrbeti sami. 13 letnik bi, če bi ga po piku ose začelo dušiti, zagotovo tekel do odraslega, kar je za 5 letnika vprašanje.
Upam, da se moja otroka vrneta z občutki preteklih let! 🙂
Tebi, benkobenkob, pa želim, da še dalje slediš samemu sebi, pa čeprav te bo zato kdo imenoval upornika!
159. člen
(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.[/b]
ODGOVOR TABORA MOJCE:
Praviloma na pobude forumov pri Mojci ne odgovarjamo. Naši forumi so zadovoljni starši in otroci, ki nam že dvajset let, vsako leto v devettedenskih terminov na počitnice pripeljejo 1600 otrok starih od 4-16 let. Če nebi bilo obojestranskega zadovoljstva staršev in otrok se nebi samo od lani vrnilo več kot 900 otrok. Nekateri otroci iz vseh koncev Slovenije v taboru tudi odrastejo in postanejo naši mentorji. Ti so najboljši. Zagotovo pa med njimi nebi našli Matjaža Berkopca – užaljenega mentorja, ki je dan po odhodu iz tabora, v katerem je preživel 24 ur, (od tega jih je polovico prespal) in o taboru stresel toliko laži na forum. Od vsega je resnica le ta, da je odšel domov, ker si mladi gospod že od prihodu v tabor ni dobro počutil in je iz ure v uro ugotavljal sam pri sebi, da ne bo kos težki mentorski nalogi. Mentorji prostovoljci v našem taboru imajo nadvse zahtevno nalogo, ki res ni za vsakogar in jo zmorejo le tisti, ki so z nami že v naši spomladanski pripravljalni delavnici. Če bi Matjaž prebral precej obsežen elaborat, ki je namenjen vsakemu mentorju posebej in v katerem piše za vsak dan in za vsako minuto programa (v njem se nahaja tudi urnik po katerem do minute natančno redno opravljamo aktivnosti), bi se precej drugače lahko lotil svojega mentorskega začetka. V Mojci dobrega mentorja opazimo v prvih sekundah njegovega dela s skupino, pri Matjažu smo opazili le to, da smo dobili enega otroka več. Njegovi zvezki v ponedeljkovi dopoldanski delavnici, so ostali prazni, brez ene same besede. Ko smo ga povprašali zakaj tako, nam je odgovoril, da »ti otroci o angleščini nimajo pojma« (V njegovi skupini so bili ti otroci stari so od 8 – 13 let). Je pa ponudil svoj mobitel jokajočemu otroku iz druge skupine, katerega mamica se je s taborom že predhodno dogovorila, da mu mobitel vzamemo, pa mu je ponudil svojega, da je ta otrok ponovno močno zajokal, ko je slišal mamo. Njegove napake so se stopnjevale skozi cel dan. Zvečer je dobil nalogo, da bi pazil vstope in izhode v taborno diskoteko, pa se je kmalu znašel med plesalci, namesto da bi opravljal nalogo, ki mu je bila dodeljena. Ker te naloge ni želel opravljati, je sprožil zunaj diskoteke val nasilja, brutalnega obnašanja, razbijanja žlebov našega tabornega hotela, napadal mentorje in jim pripovedoval lažne zgodbe in na koncu te poti s potovalko, odšel proti izhodu. Vsi smo si oddahnili in že zjutraj nas je čakala sveža nova mentorica vsa vesela in navdušena Teja Pirh iz Straže. Tako je bil Matjaž prvi in edini mentor, ki je v letošnjem letu zapustil tabor. Več kot polovica mentorjev se je vrnila iz lanskega leta. Za primer: Miša Hrabra iz Velenja je celo vzela dopust v službi, da je lahko prišla v naš tabor za mentorico. Druženje otrok iz vse Slovenije ji je postalo del življenja, saj je tudi sama v taboru začela kot počitnikar. Res ni lahko biti mentor v Mojci, saj so z otroci od 7. do 23. ure zvečer. Potem pa nič žururianja ali česa drugega samo spanje. Ni alkohola, ni cigaret, ni drugih substanc. Zelo lepo pa je biti nas počitnikar, saj imajo otroci organiziran tudi prosti čas, ki ga sicer ni veliko. Na dan se zgodi več kot 70 različnih stvari. Dnevno na naši spletni strani objavimo več kot 100 različnih fotografij, kjer lahko vsi vidimo vesele in zadovoljne obraze počitnikarjev. Domov dobijo tudi dve ure in pol dolg film posnet v taboru, za vsak termin posebej, kjer ni bilo do sedaj še nikoli slišati nobenega kričanja, le radostne vzklike otrok in njihovih mentorjev in tako imajo počitnikarji in njihovi starši možnost videti vse, kar se tukaj v tednu dni naučijo – tega pa ni malo. Žal je forum največkrat prostor za sprehajanje tistih, ki v vsaki stvari vidijo samo slabe stvari, teh je med Slovenci vedno več.
LP.
Zato ker v taboru ni FAKING 5 otrok ku jih maš ti doma naprimer ampak jih je 200 in nemorš se vsakemu prilagajat… Če nočš da tvojga otroka zebe mu dej deko sabo al pa financirej Taboru Mojca 100€ pa bojo oni kupil… Zakaj bi si oni zaradi razvajenih otrok ki nemorajo prepsati noči pod 23 stopinj celzija kupovali nove odeje za razvajence??? če tvoj otrok noče v tabor ga dej pa tm ka so razvajenci bo spal pa v hotelu… Ampak sam še neki… TOLE JE NAJBOLJ USPEŠEN TABOR V EVROPI !!!
dpmmojca, 23.08.2011 ob 16:09
159. člen
(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.[/b]
ODGOVOR TABORA MOJCE:
Praviloma na pobude forumov pri Mojci ne odgovarjamo. Naši forumi so zadovoljni starši in otroci, ki nam že dvajset let, vsako leto v devettedenskih terminov na počitnice pripeljejo 1600 otrok starih od 4-16 let. Če nebi bilo obojestranskega zadovoljstva staršev in otrok se nebi samo od lani vrnilo več kot 900 otrok. Nekateri otroci iz vseh koncev Slovenije v taboru tudi odrastejo in postanejo naši mentorji. Ti so najboljši. Zagotovo pa med njimi nebi našli Matjaža Berkopca – užaljenega mentorja, ki je dan po odhodu iz tabora, v katerem je preživel 24 ur, (od tega jih je polovico prespal) in o taboru stresel toliko laži na forum. Od vsega je resnica le ta, da je odšel domov, ker si mladi gospod že od prihodu v tabor ni dobro počutil in je iz ure v uro ugotavljal sam pri sebi, da ne bo kos težki mentorski nalogi. Mentorji prostovoljci v našem taboru imajo nadvse zahtevno nalogo, ki res ni za vsakogar in jo zmorejo le tisti, ki so z nami že v naši spomladanski pripravljalni delavnici. Če bi Matjaž prebral precej obsežen elaborat, ki je namenjen vsakemu mentorju posebej in v katerem piše za vsak dan in za vsako minuto programa (v njem se nahaja tudi urnik po katerem do minute natančno redno opravljamo aktivnosti), bi se precej drugače lahko lotil svojega mentorskega začetka. V Mojci dobrega mentorja opazimo v prvih sekundah njegovega dela s skupino, pri Matjažu smo opazili le to, da smo dobili enega otroka več. Njegovi zvezki v ponedeljkovi dopoldanski delavnici, so ostali prazni, brez ene same besede. Ko smo ga povprašali zakaj tako, nam je odgovoril, da »ti otroci o angleščini nimajo pojma« (V njegovi skupini so bili ti otroci stari so od 8 – 13 let). Je pa ponudil svoj mobitel jokajočemu otroku iz druge skupine, katerega mamica se je s taborom že predhodno dogovorila, da mu mobitel vzamemo, pa mu je ponudil svojega, da je ta otrok ponovno močno zajokal, ko je slišal mamo. Njegove napake so se stopnjevale skozi cel dan. Zvečer je dobil nalogo, da bi pazil vstope in izhode v taborno diskoteko, pa se je kmalu znašel med plesalci, namesto da bi opravljal nalogo, ki mu je bila dodeljena. Ker te naloge ni želel opravljati, je sprožil zunaj diskoteke val nasilja, brutalnega obnašanja, razbijanja žlebov našega tabornega hotela, napadal mentorje in jim pripovedoval lažne zgodbe in na koncu te poti s potovalko, odšel proti izhodu. Vsi smo si oddahnili in že zjutraj nas je čakala sveža nova mentorica vsa vesela in navdušena Teja Pirh iz Straže. Tako je bil Matjaž prvi in edini mentor, ki je v letošnjem letu zapustil tabor. Več kot polovica mentorjev se je vrnila iz lanskega leta. Za primer: Miša Hrabra iz Velenja je celo vzela dopust v službi, da je lahko prišla v naš tabor za mentorico. Druženje otrok iz vse Slovenije ji je postalo del življenja, saj je tudi sama v taboru začela kot počitnikar. Res ni lahko biti mentor v Mojci, saj so z otroci od 7. do 23. ure zvečer. Potem pa nič žururianja ali česa drugega samo spanje. Ni alkohola, ni cigaret, ni drugih substanc. Zelo lepo pa je biti nas počitnikar, saj imajo otroci organiziran tudi prosti čas, ki ga sicer ni veliko. Na dan se zgodi več kot 70 različnih stvari. Dnevno na naši spletni strani objavimo več kot 100 različnih fotografij, kjer lahko vsi vidimo vesele in zadovoljne obraze počitnikarjev. Domov dobijo tudi dve ure in pol dolg film posnet v taboru, za vsak termin posebej, kjer ni bilo do sedaj še nikoli slišati nobenega kričanja, le radostne vzklike otrok in njihovih mentorjev in tako imajo počitnikarji in njihovi starši možnost videti vse, kar se tukaj v tednu dni naučijo – tega pa ni malo. Žal je forum največkrat prostor za sprehajanje tistih, ki v vsaki stvari vidijo samo slabe stvari, teh je med Slovenci vedno več.
LP.
benkobenkob, 16.08.2011 ob 12:20
Pozdravljeni starši!
Sem mentor na osmem tednu počitnic mladih. Včeraj sem protestno zapustil tabor zaradi nezaslišanega odnosa do otrok.
1. Otrokom so prepovedani klici staršem, kdor to stori mora klicati na skrivaj. Včeraj dopoldne sem z moijim otrokom na skrivaj klical starše, ker mi je rekel da bi mu bilo lažje če sliši mamo. Ko so se pogovorili je bil otrok pomirjen in mi je dejal, da je seedaj vse uredu in da bo nadaljeval tabor
2. Ob petju pesmi ob ognju, je 5 letnega otroka pičila osa. Logično, da je jokal, z njim smo odšli do Janeza, ki pa je nadrl mentorja in otroka, čes da se z takimi malenkostmi nimamo časa ukvarjati. Nihče ni posrbel za otroka, zanj je pskrbl njegov mentor, ki pnima dostopa do ledu, otroku lahko rečeš samo, “potrpi”.
3. Sam zelo dobro govorim angleško. Na delavnicah sem poskušal otroke nučiti, kar seda veliko. Janez pa se vozi okoli s svjim skuterjem in nas nadira pred otroki v skupini, žali, otroci živijo v taboru v strahu.
3. Dogodek na bazenu. Imeli smo otroka, ki je že od prvega dne pogrešal mamo. Neeprestano je jokal in želel domov. Namesto, da bi poklicali koga od staršev so mu začeli groziti. “Ti boš ostal do sobote”, “Mama te je razvadila, pri nas boš ostal do konca”, ker otrok še ni nehal jokati ga je Štefan(pomočnik Janeza) potegnil za ušesa in ga pred vsemi v zdravilišču Balnea nadrl. Ne samo pred otroki, temveč tudi pred ostalimi obiskovalci. Jaz osebno tega nisem mogel vrjeti.
4. Disko: Situacija ko mi je zavrela kri in sem odšel iz tabora ob 22.30 uri. Otroci so odšli v disko, sam sem stal pred vrati in spuščal otroke not in ven. Dobil sem navodila, da kdor zapusti ddisko NE SME več vanj. Otroci niso smeli ti na WC, ali poo kakšno drugo stvar. Notri je Janez vpil na njih, da če ne bodo plesali gredo ven. Z kolegico mentorico sva se odločila da otrok sama animmirava in so se postavili v vlakec in plesali napesem čukov. V tem času Janeza ni bilo v disku. Ko je prišel noter me je nadrl(pred skupino otrok), kaj delam tukaj, da tega ne smemo pečet… Razložil sem mu da otroke animiramo, da bodo plesali, da bodo imeli fajn in da jim ostale lepa izkušnja tudi iz diska in ne samo njegovo vpitje.
Na samem sem ga poslal saj veste kam in odšel.
5. Otroci so “cukri”. Sam sem imel skupino zelo pridnih, delaavnih otrok, na katere sem se zelo navezal. Hudo mi je da sem jih mogel zapustiti, včeraj sta dve moji punci jokali, ker sem šel. Hudo mi je, ampak sam takega odnosa do otrok in ostali v taboru nisem pričakoval, očitno sem jim gre samo za denar in da navzen vse zgleda lepo.
lp Ben
Letos sem potrebovala varstvo za sina. Bil je tam. Ne gre vec.
A se ni z leti nic spremenilo?
A sploh kdo nadzoruje delovanje takih taborov?