Starševski čvek

Zakaj makrobiotska prehrana ni primerna za otroke?

Default avatar
Tukaj http://www.siol.net/slovenija/novice/20 ... troka.aspx piše, da je za otroke prepovedana poleg veganske tudi makrobiotska prehrana. Zanima me, kaj je to makrobiotska prehrana in kaj je z njo tako narobe, da ni primerna za otroke? Ko brskam po internetu, berem, da je to zgolj zdrava prehrana, povezana z podaljševanjem življenja, ne vem pa, zakaj ta zdrava prehrana ne bi bila primerna za otroke? Me znate prosim razsvetliti?
Default avatar
avtor teme je napisal/a:
Čisto napačno si predstavljaš pojem makrobiotske hrane. Makrobiotski - beseda izhaja iz zloženke iz besed makro in bio, ki pomenita:
- makro: http://en.wikipedia.org/wiki/Macro_%28c ... science%29
- bio: življenje

Torej, gre za igranje z našimi kromosomi, geni, programiranje genov in tudi kar celotnih kromosomov... In to res ni primerno za otroke, da ne bi že tako mladi dobili kakšnega raka zaradi napak v makru...
Default avatar
avtor teme je napisal/a:
Lahko pripelje do apoptoze. http://en.wikipedia.org/wiki/Apoptosis
Default avatar
In kaj je makrobiotska prehrana?
Default avatar
avtor teme je napisal/a:
Makrobiotska prehrana je vsa tista prehrana, ki povzroča spremembe v genih ali kromosomih, tj npr.:
- margarina in ostala hrana s transmaščobami;
- coca cola (najmanj naravna pijača vseh časov - še za bencin bolj vem, iz česa je in kako ga naredijo, za coca colo pa izgleda, da je 100 % plod alkimije);
- ocvrt krompirček ("pomfri") (vsebuje nitrozamin);
- cvrtje (vsebuje nitrozamin);
- cigarete (kajenje - vemo, kaj vse vsebuje tobačni dim);
- alkohol (ta je za otroke sploh prepovedan);
- določena zdravila;
- določeni aditivi živilom (npr. E952 in druga umetna sladila);
- trde droge, vključno z marihuano;
- s prioni okuženo meso;
- HPV in drugi virusi (virus je biološki makro);
- ...
Default avatar
napačno si razlagate je napisal/a:
WTF?!
Default avatar
napačno si razlagate je napisal/a:

Tole pa ni ravno res, veš. če kdo meša, meša ti. Ravno to, kar naštevaš, NI del makrobiotske prehrane.

Mislim, da je sporna, če sploh, makrobiotska prehrana zato, ker je sestavljena iz malo prevelikega dela žitaric in premalo beljakovin in maščob, to dvoje slednje pa je za otroke zelo pomembno. Sicer je to zelo zdrav način prehranjevanja in v širši obliki dopušča tudi manjši delež mesa.
Default avatar
Osnovna načela makrobiotičnega prehranjevanja
Pri makrobiotičnem prehranjevanju naj bi uživali hrano celo, to pomeni, da uporabljamo vse dele rastlin. Iz jedilnikov izključujemo meso klavnih živali, živalske maščobe in mlečne izdelke. Zdrava hrana je nepredelana hrana, brez aditivov, nerafinirana in nekonzervirana. Dnevno naj bi zaužili od 2 do 3 obroke hrane, pomembno pa je, da prenehamo jesti, še preden smo popolnoma siti (80-odstotna sitost). Vsak grižljaj hrane moramo dobro prežvečiti, preden ga pogoltnemo. To je seveda težje izvedljivo, če imamo za obrok premalo časa in v mislih že tečemo na naslednji sestanek s poslovnimi partnerji.
Živila, ki so osnova makrobiotične prehrane
Žita in izdelki iz polnovrednih žit sestavljajo 30 do 60 % dnevne prehrane.
Juhe sestavljajo 10 % dnevne prehrane.
Zelenjava sestavlja 25 do 40 % dnevne prehrane.
Stročnice sestavljajo 10 do 20 % dnevne prehrane.
Alge sestavljajo 2 do 5 % dnevne prehrane.

Osnovnih pet skupin dopolnimo s sadjem, ribami, semeni, oreški, sladicami, pijačami in začimbami, ki jih dodajamo pri kuhanju. Ta živila so zastopana v manjši količini ali le občasno.

Žito − idealno makro biotično živilo
Ker so žita glede na jin in jang lastnosti najbolj uravnotežena prehrana, se jih v makrobiotiki priporoča največ. Polnozrnata žita so v makrobiotični prehrani zastopana v vsakem dnevnem obroku. Okrog žita se glede na podnebni pas, letni čas, tradicijo in navade, osebne potrebe in želje razporedi druga hrana. Žita imajo idealno razmerje beljakovin in ogljikovih hidratov, kompleks vitaminov B ter vlakna in balastne snovi. Najpogostejše naj bi se na vašem krožniku znašel riž, ker se najlažje prebavlja, je zelo okusen in ga lahko kombiniramo z drugimi živili. Sledijo ječmen, proso, oves, rž, pšenica koruza in ajda. Žitne izdelke, kot so razne vrste kosmičev, zdroba in moke, uporabljamo le občasno, saj ne morejo nadomestiti žitnega zrnja po hranilni vrednosti.

Kaj pa težave?

Kljub temu da je makrobiotična prehrana uravnotežena, je možno, da pride do pomanjkanja nekaterih pomembnih hranil pri ljudeh, ki so pri odpovedovanju zelo dosledni, po drugi strani pa o prehrani ne vedo dovolj, da bi jedilnik kljub majhni količini hrane in relativni omejenosti v izbiri hranil polnovredno sestavili. Tako se lahko zgodi, da pride do pomanjkanja vitamina C, železa, beljakovin in kalcija ter vitamina B12. Zato je dobro poznati vsebnost navedenih hranil v posameznih živilih, ki sestavljajo makrobiotični jedilnik, da ne bi opustili prav tistih živil, ki so najpomembnejša.
Prav tako ni ustrezno, če se človek začne ravnati po principih makrobiotične prehrane šele takrat, ko je njegovo zdravje že ogroženo. Pri taki nenadni spremembi prehrane namreč ne smemo pričakovati čudežev in misliti, da se bomo pozdravili, če začnemo jesti neko živilo ali jed. Potrebno je namreč razumeti celostni pristop k zdravljenju in se zavedati, da je ohranjanje zdravja in ravnovesja dinamičen proces, ki se nenehno spreminja in je povezan z vsemi vidiki našega življenja.
Default avatar
Neumnosti.
Default avatar
Pri makrobiotiki je vsa hrana toplotno obdelana, zato po mojem mnenju ni preveč zdrava.

Rada imam surovo zelenjavo in sadje.
Default avatar
pogreta župca je napisal/a:
si malo pomešala stvari ;)
Default avatar
pogreta župca je napisal/a:
Meni se ravno kuhana hrana priporoča, surova pa odsvetuje - tako pravi zdravnica. Ojej, kam vodi ta svet!
Default avatar
pogreta župca je napisal/a:
Ti kar začni 6 mesečnega dojenčka filat s surovo zelenjavo ... verjemi, bi jih večina kmalu končala na pediatriji ... Drugače pa, motiš se.
Default avatar
Kolikor je meni znano in vsem normalnim ljudem , ki smo hodili v šolo in poslušali biologijo v gimnaziji , da potrebuje otrok do 2. leta starosti polnomastno mleko zaradi možgan oziroma živčevja!Če pa mati uživa surovo zelenjavo in sadje pa doji, otrok ne dobi ustreznih hranil.Otrok rabi beljakovinsko prehrano za rast in poleg tega še maščobe, ter vse ostale sestavine.
Default avatar
Pri tak omajhnih otrocij je tteba paziti na D vitamin, pa tudi K2, kalcij in druge elemente v prehrani; veiko zdravnikov pa tudi predpiše AD3E kaplice za otroke na recept.
Vedno bolj ugotavljajo, da ima vitamin D tudi odločilne ugodne učinke na imunski sistem, saj povečuje odpornost proti različnim okužbam. Vitamin D je namreč sposoben sprožiti nastajanje endogenega antibiotika v celicah, ki nas branijo pred bakterijami in virusi. Druga ugodna značilnost delovanja vitamina D na imunski sistem pa je, da znižuje pojavnost avtoimunskih bolezni, se pravi regulira imunski odgovor telesa: ublaži alergične reakcije, bolezni, kot so multipla skleroza, astma in druge. Dokazano naj bi imeli manjšo pojavnost diabetesa tipa 1 otroci, ki dobivajo dovolj vitamina D v prvem letu starosti. Ena od študij je pokazala, da je skupina otrok, ki so jim dajali vitamin D, zbolevala znatno manj za virusnimi obolenji kot skupina otrok, ki vitamina D ni prejemala.
Default avatar
švesterica je napisal/a:
To ne drži, bom dal povezavo (žal sedajle nimam časa prevajati), uradno velja, da zdrava doječa vegetarijanka/veganka lahko nudi z dojenjem otroku vse potrebne snovi.
Has it been Proven that a Vegetarian Diet is Really Healthier?
The short answer is a resounding yes; it has been conclusively proven through extensive worldwide studies by independent, highly respected international health advisory boards that a vegetarian diet is significantly healthier than one which includes meat and animal products. This is true for all ages, infant to adult, and includes pregnant and lactating women.
Default avatar
Zagovorniki veganskega načina življenja pogosto poudarjajo, da otrokom ni potrebno jesti mesa in drugih živalskih proizvodov, pa so kljub temu močni in zdravi. Otrokom je brez živalskih proizvodov veliko lažje,“ menijo vegani in to dokazujejo tudi s pomočjo raziskav. Mnogi otroci, hranjeni na tradicionalen način, že kmalu pokažejo znake srčnih bolezni, še posebej, če njihova prehrana vsebuje preveč holesterola in rafiniranih maščob. Otroci, ki jedo vegansko hrano so mnogokrat prikrajšani za bolezni kot so astma, slabokrvnost, ušesne infekcije in kolike. Vegani pa so zaščiteni tudi pred smrtonosno bakterijo E.coli, ki je največkrat prisotna v pokvarjenih mesnih izdelkih. Samo v ZDA se z njo vsako leto okuži okrog 20. 000 oseb.
Veganska prehrana naj bi ugodno vplivala tudi na nosečnost, potrebno je paziti le, da je hrana kar najbolj raznolika, uravnotežena, in hranljiva...
Default avatar
Največje in najuglednejše prehranske organizacije na svetu, kot so American Dietetic Association (ADA), Dietitians of Canada (DC), Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), British Dietetic Association (BDA), British Nutrition Foundation (BNF) in še mnoge druge, trdijo, da je ustrezno sestavljena vegetarijanska prehrana povsem primerna za dojenčke, otroke, mladostnike, odrasle, ostarele, nosečnice, doječe matere, športnike in fizične delavce. Primernost vegetarijanske prehrane, specifično za otroke, dojenčke in mladostnike, potrdi tudi mnogo uglednih pediatričnih združenj, med drugim Ameriško pediatrično združenje (American Academy of Pediatrics ) in Kanadsko pediatrično združenje (Canadian Pediatric Society). Stališče omenjenih organizacij je osnovano na številnih znanstvenih raziskavah.

Žal to ne velja v Butalah!
Default avatar
Bojan je napisal/a:
V Butalah so odsvetovali vegansko in makrobiotično prehrano, vegetarijanske pa niso odsvetovali, ampak so glede vegetarijanske prehrane povedali isto kot najuglednejše organizacije po svetu.