ustvarili bitje…
http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042465324
a še koga srh spreleti?
Premalo vem o tej znanstveni disciplini, da bi sploh lahko razumela kakšen revolucionaren poskus je tale na teh črvih. Če bodo s tem spoznanjem ustvarjali čudaška bitjeca je najbrž sam poskus brezploden ampak ne verjamem, da so za igračkanje vlagali denar zato upam, da bo kaj koristi za vse ljudi. Še najbolj pa upam, da to znanje ne bo zlorabljeno. Kako in kaj se bo dogajalo pa je najbrž odvisno od interesa vpletenih in seveda predvsem ot tistih, ki so cel projekt financirali.
Ljudje se radi igramo boga. Ob hitrem napredku znanosti na tem področju je bilo le vprašanje časa, kdaj bo do tega prišlo. Vsako novo odkritje pa se da uporabiti v dobre in slabe namene. Tudi M. Curie ni zavestno ustvarjala orožja, a njeno in še mnogih drugih odkritje je bilo zlorabljeno. Kljub omejujoči zakonodaji na področju tovrstnih eksperimentov, bo razvoj verjetno slej ko prej šel tudi v smer zlorab. Privlačno je misel, da ustvariš bitje po svojih zamislih – fizično močno, ne preveč bistro, z omejenim čustvovanjem ali celo čisto pasivnim (to se da precej enostavno doseči že zdaj), programirabilno. Vodljivega robota iz mesa in krvi; novo vrsto, ki bo imela funkcijo vojakov/ sužnjev ali kaj drugega.
Ne še jutri, a v doglednem času ta črv lahko dobi obraz.
Znanstveniki ustvarili prvo žival z umetnim genskim zapisom
London – Cambriški znanstveniki so ustvarili prvo žival z umetnim genskim zapisom, piše BBC. Gre za črva, dolgega le en milimeter, katerega prozorno telo sestavlja le tisoč celic. Preiskovalca Sebastian Greiss in Jason Chin sta z menjavo genske strukture mikročrva vrste Caenorhabditis elegans uspela ustvariti organizem, ki do zdaj v naravi ni obstajal.
Vsa živa bitja na planetu namreč uporabljajo 20 aminokislin, ki sestavljajo proteine, znanstveniki pa so zdaj uspeli ustvariti žival, ki uporablja 21. aminokislino, selenocistein (vseh aminokislin je 22).
Skupnost znanstvenikov, ki raziskuje C. elegans, je dobro organizirana. V celoti ji je uspelo določiti sekvenco prvega celotnega genoma večceličnega organizma, z odlično visoko ločljivostjo raziskati celotno anatomijo živali in pridobiti funkcionalno- genomske podatke. Pravzaprav so bile v zadnjem času kar 3 Nobelove nagrade podeljene za odkritja, pridobljena z uporabo C. elegans, kar dobro prikaže moč tega organizma kot raziskovalnega modela. To je bil prvi večcelični organizem, ki so mu obdelali celoten genomski zapis, za kar je avtor dobil Nobelovo nagrado; eno prvih presenečenj je bila količina sorodne DNK, ki si jo delimo s to mikro-glisto.