Obstaja kaksna moznost da dobi otrok z downovim sindromom spremljevalca v vrtcu ni gibalno oviran vsaj za 3 ure ?

Za ta primer je relevanten Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami , ki v 2. členu najprej določa otroke s posebnimi potrebami:

Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.

Starša sta sicer omenila, da njuna hčerka, gibalno ni ovirana, vendar to dejstvo za opredelitev otroka s posebnimi potrebami, ni edino. Ta kriterij v zakonu ni zapisan kumulativno temveč primerom (torej v vlogi naštevanja). Mnenja smo, da se otroka, lahko uvrsti pod to kategorijo, kajti Downov sindrom, je stanje, ki je dokončno, in zdravila zanj ni. Ljudje z Downovim sindromom imajo običajno motnje v duševnem razvoju, ni pa nujno. Pri Downovem sindromu so pogosta srčna obolenja, dihalne motnje, imunske, hormonalne in encimatske motnje.
Ta opredelitev je potrebna iz razloga, da se za otroka lahko uporabi Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Vendar kot pravniki ne moremo relevantno oceniti, ali hčerka ustreza definiciji iz 2. člena zakona, vendar pa lahko starši takšno oceni pridobijo uradno, po za to predvidenem postopku, pri Zavodu RS za šolstvo.

Prav tako pa je za primer relevanten Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami . Pravilnik opredeljuje pojem dodatne strokovne pomoči in fizične pomoči.

Dodatna strokovna pomoč vključuje dejavnosti za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj in učno pomoč, ki se izvaja individualno ali občasno v posebni skupini, za otroke, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.

Fizična pomoč obsega različne oblike pomoči, ki težje ali težko gibalno oviranim otrokom omogočajo nemoteno vključevanje v dejavnosti v okviru vzgojnega oziroma izobraževalnega programa, če so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.

Na tej podlagi smo mnenja, da je otrok upravičen, do dodatne strokovne pomoči. Pravilnik v 4. členu določa obseg dodatne strokovne pomoči:

Otrokom, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za predšolske otroke in v izobraževalne programe poklicnega in strokovnega ter splošnega srednjega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se z odločbo o usmeritvi dodatna strokovna pomoč določi največ tri ure tedensko.

Dodatna strokovna pomoč se za predšolske otroke izvaja v času otrokovega bivanja v vrtcu, za učence in dijake pa praviloma v času pouka.

Ura dodatne strokovne pomoči traja praviloma 45 minut.

Pravilnik pa v 10. členu tudi določa:

Otroku, ki je usmerjen v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se praviloma določi občasna fizična pomoč. Če ima otrok dodeljenega spremljevalca, se število otrok v oddelku ne zmanjša.

Občasna fizična pomoč:

Občasna fizična pomoč se dodeli otroku, ki potrebuje pomoč pri posameznih delih vzgojnega programa za predšolske otroke, pri posameznih delih obveznega in razširjenega programa osnovnošolskega izobraževanja, posameznega dela organiziranega izobraževalnega dela v srednji šoli ter pri osnovnih življenjskih aktivnostih v času izvajanja naštetih dejavnosti.
Otrokom, ki imajo v skladu z odločbo o usmeritvi pravico do občasne fizične pomoči, se v individualiziranem programu, v skladu s predlogom komisije za usmerjanje, določijo dejavnosti, pri katerih potrebujejo pomoč.

Sklep
Iz zgoraj navedenih pravnih podlag sicer menimo, da je otrok upravičen do dodatne strokovne pomoči, vendar pa je ta ocena zgolj laična in osebna, glede na to, da kot pravniki težko razpolagamo z medicinskim znanjem, ki bi ga potrebovali, da bi pravilno aplicirali zakonodajo. V takšnih primerih pravniki potrebujemo izvedeniško mnenje. Tega seveda v tem trenutku ni potrebno, temveč zgolj če bi šlo za spor o katerem bi npr. sodnik moral odločiti. Zato pa menimo, da bi bilo smiselno sprožiti uradni postopek pri Zavodu RS za šolstvo, kot to določa 21. člen ZUOPP. Glede na naveden ZUOPP in Pravilnik menimo, da ji fizična pomoč ne pripada, kajti zakonodaja to vrsto predvideva za težje gibalno ovirane otroke. Pravilnik pa v 10. členu dopušča občasno fizično pomoč, če je ugotovljeno, da otrok pri posameznih delih vzgojnega programa, potrebuje pomoč spremljevalca. Praviloma mora biti to opredeljeno v odločbi o usmeritvi. Zavod (vrtec) je dolžan odločbo v celoti spoštovati in izvajati.

Mnenje pripravila:
Neva Starc

Mnenje pregledal:
dr. Rajko Knez