Resne težave s komunikacijo
Imam resne, ampak res resne težave s komunikacijo. V družbi nisem sposobna spravit iz sebe smiselnega stavka. V glavi se mi kar podijo misli, kaj vse bi povedala, a ne vem, kot bi imela neko blokado in če že povem kaj, povem na kratko in dostikrat nesmiselno….
Če sem v krogu ljudi s katerimi se veliko družimo, s katerimi se dobro počutim, prijatelji, družina…je kar ok, sem sproščena in tudi za govorit mi kar gre. Ko pa so zraven ljudje s katerimi se malo vidimo, ali pa ljudje ki jih prvič vidim, groza. Večino časa sem tiho, spravim iz sebe besedo dve, sem zadržana, počutim se prav obupno…
In to me je začelo zelo motit in po pravici povedano sem prav zaskrbljena. Vem, da so si ljudje o meni ustvarili napačno mnenje zaradi tega, ker izpadem prav čudno….in tako tudi ne spoznavam novih ljudi in tako si manjšam možnosti za nove kolege, prijatelje….
Vem da k temu velik del prispeva moja slaba samopodoba in nesamozavest in čas je da nekaj naredim na tem.
Prosim za kakšen nasvet, kako se rešit iz tega, je imel kdo take težave s komunikacijo in jih je rešil? Kje začet, kaj svetujete, tečaj, knjige, vem da je glavno trenirat, govorit, govorit, govorit, a rabim kakšen nasvet, kakšno izkušnjo, kakšno spodbudo…
Pomagajte prosim!
Ko sem bila najstnica se mi je dogajalo enako. Vedno sem mamo prosjačila naj vse ureja zame. Pa ni hotela. Vedno je rekla: “Huje, kot da te zavrnejo ne more biti!” Milijonkrat sem jokala in moledovala…pa nič.
Počasi se v življenju pač tega naučiš. Sedaj sem ena taka jezikavka, ki je težko tiho. Tudi predavanja pred več kot sto ljudi mi prav dobro izpadejo. Seveda me je prej vedno strah…ampak, ko si na odru in imaš mikrofon v roki pa kar teče.
Nasvet ravno ni. Me pa zanima kaj bodo rekli drugi. Imam doma enega takega osemnajstletnika, ki mu je vse nerodno in se težko izraža.
Je pa že to, da se težave zavedaš, korak naprej in sem prepričana, da ti bo uspelo:-))
Lep dan želim!
Je pri tebi tako, da v družbi želiš nekaj povedati, komentirati, pa ne moreš, ker si ne upaš? Ali preprosto ne veš, kaj bi rekla in si zato tiho?
Če je prvo, potem poizkusi s preprosto vajo: glej sogovornika v oči. Torej ni ti treba takoj naslednjič v družbi nekaj povedati, če tega ne začutiš, ampak najprej poizkusi zgolj stem, da sogovornika gledaš, ko ti nekaj razlaga. Tako bo on videl, da si prisotna, pa čeprav neverbalno. Videl bo tvojo neverbalno komunikacijo: kimanje, odkimavanje, nasmešek itd. Saj ni vse v besedah, zavedaj se tega.
Če pa je razlog v drugem, se meni zdi – pa sem samo ena preprosta punca v tridesetih, nobena strokovnjakinja na tem področju ali karkoli – da ni prav nič narobe s tabo. Tvoja zadržanost ob novih ljudeh se mi ne zdi nič napačnega, prav nasprotno, zdi se mi, da si pač pazljiva, nezaupljiva ob neznanih ljudeh in s tem se mi ne zdi nič narobe. Vsaj iskrena si do sebe in ne govoriš nekaj brezveze in tjavendan, če tega res ne čutiš. Gotovo si že srečala koga takega, ki je nakladač in te ne pusti do besede. Sigurno se strinjaš z mano, da je veliko bolj zoprno biti v njegovi bližini kot v bližini nekoga, ki je tiho.
Tudi jaz sem imela take težave, pa zdaj, po nekaj letih nabiranja izkušenj, čisto normalno komuniciram. V prvi vrsti se ne smeš obremenjevati s tem, kaj si bodo drugi mislili o tebi. Izključi premlevanja o tem, kako si se osmešila, ker si v preteklosti izpadla tako in tako… Bodi spontana, sprejemaj izzive, vključuj se v novo družbo, v krog ljudi, ki imajo iste interese kot ti, enake hobije.
Nisi navedla svojih let, zato nimam predstave o tem, kakšne odgovornosti imaš. Jaz sem imela zmeraj neke čudne strahove, ko sem morala na občino ali upravno enoto za kakšne papirje ali kam poklicati. Ko sem dobila otroka je bilo tega vedno več in več, moral si redno k zdravniku… skratka življenje te prisili, da se je treba soočati z neznanimi situacijami. Konec koncev pa tudi šola, fakulteta… vsaj pri nas je bilo treba zagovarjati seminarske naloge. Takrat je dobro, da si res pripravljen in dobro poznaš tematiko. Potem ti to preide v navado in vsakič je lažje.
Zavedaj se tega, da se veliko takih, ki so komunikativni po tvojih merilih, spopada s podobnimi težavami. Jaz si zase ne bi nikoli mislila, da bom sposobna imeti predavanje v OŠ, potem pa je tako dobro izpadlo, da mi je vlilo še več samozavesti. Res, bila sem med takimi “zajci”, zdaj pa sem svoj strah premagala. In tudi jaz zdaj mogoče veliko preveč govorim.
Mogoče ti lahko kot navdih pomaga tale sestavek iz Osho-tove knjige:
“Praznična dimenzija je najpomembnejša stvar, ki jo je treba razumeti – mi pa smo jo popolnoma izgubili. Ko rečem praznično, mislim na zmožnost uživati iz trenutka v trenutek vse, kar ti prinaša življenje.
Postali smo tako pogojeni in naše navade so tako mehanske, da celo tedaj, kadar ne opravljamo nobenega posla, razmišljamo poslovno…
V poslu je pomemben rezultat. V praznovanju je pomembno dejanje…
Ko praznuješ, so meje, zožujoče meje, podrte. Niso potrebne; odvrgel si jih. Zlezel si iz svojega prisilnega jopiča, prisilnega jopiča koncentracije. Tedaj ne izbiraš. Sprejemaš vse kar prihaja…
Prazničnost je v trenutku, v dejanju – ne v skrbeh za rezultate, za doseganje nečesa. Ničesar ni treba doseči. Zato lahko uživaš tisto, kar je tukaj in zdaj.
To se da razložiti takole: govorim z vami. Če mi gre za rezultat, potem postane govorjenje posel; postane delo. Če pa govorim z vami brez kakršnihkoli pričakovanj, brez kakršnekoli želje za rezultatom, potem postane igra. … Lahko se igram z besedami. Lahko se igram z vašim vprašanjem, lahko se igram s svojim odgovorom. Potem to ni resno; potem to delam z lahkim srcem… vaša zavest ne bo zožena. Potem je; igriva, uživajoča.” Meditacija: umetnost ekstaze, OSHO
približno enak problem imam jaz, enostavno zablokiram v pogovoru z vodilnimi in “znanimi osebnostmi”. že nekaj časa imam namen it do homeopata, saj homeopatija zelo uspešno zdravi take “motnje”. kaj več ti ne morem povedat, ker še nisem probala, mogoče tudi ti začni razmišljat v tej smeri.
moj edini problem je najti dobrega homeopata, ki bi mi bil kje bližje kot v ljubljani, samo zato še oklevam.
http://vizita.si/zdravnik/?article_id=3151650&dt=alternative
poskusi s hipnoterapijo. odličen je dr. pajntar