Pozdravljeni,

zagotovo ste o tem že pisali v drugih temah, a jih je le preveč, da bi vse preiskala, zato vas prosim za kratko menje oz. priporočila ali pa link do že napisanih tem.

Torej: imam hčerko staro dobra 2 meseca, s katero se pridno dojiva in nimava nikakršnih težav. S težo je šla doslej odlično gor, čeprav je precej zaspanka in spi zdaj ponoči tudi že po 10 ur brez hranjenja, pa tudi dopoldan veliko prespi, vendar pa menim, da podnevi dobi dovolj hrane (no če ne bo, bo pokazal naslednj pregled pri P).

Ker pa imam tudi 2-letno hči, s katero gremo večkrat same ven in mi je dojenje na igrišču poleg večje hčerke v breme (saj se ne morem sprostiti, prvič zaradi vsega hrupa okoli, pa tudi starejšo moram paziti, da mi kam ne uide ali pade z igral), poleg tega pa bi si rada tokrat privoščila tudi kakšno urico več za svojo rekreacijo (pri prvi hčerki, s katero sva se zelo pogosto dojili, se mi je zdelo, da sem že suženj, ker res nisem mogla nikoli brez nje nikamor) se sedaj odločam, da bi si črpala mleko za takšne občasne priložnosti – to bi torej morda naneslo kvečjemu en obrok na dan po steklenički, morda niti vsak dan ne.

Zanima me, kdaj je v takem primeru priporočljivo črpati mleko? Zdaj se navadno dojiva na eni dojki in še malo na drugi, pri naslendjem obroku pa obrneva – naj si tako vsakič izčrpam le do konca iz prve dojke, pa pač pri vsakem obroku po malo (druga dojka pa bi tako ostala polna za naslednji obrok, da ne bi premalo dobila z dojenjem), in morda še zvečer ko se ne doji več enkrat, da nanese dovolj za en dnevni obrok (če sem prav razumela, lahko danes načrpano brez problema hranim v hladilniku do jutri popoldne, ko bi ga potrebovala)? Ali bi bilo bolje obe dojki pri vsakem podoju izpraznit, da dobim zadostno količino, nato pa nadaljevat po navadnem ritmu? s čim bi preprečila morebitno premajhno količino mleka za redni podoj, po drugi strani pa ne naredila preveč mleka, da bi imela potem probleme sama.

Zanima me tudi, ali morda črpanje mleka z ročno črpalko kakorkoli vpliva na način teka mleka iz dojk, da ne bi potem prišlo do problemov pri dojenju (črpalka vendarle drugače povleče bradavico kot otrok)? Primarno je moj namen namreč še vedno dojiti, le za posebne priemre bi si rada izčrpala in ne želim, da bi si pokvarila dojenje, ki nama gre zdaj odlično.

Hvala za nasvete in za odlično voden forum, kjer mamice res dobimo vse, kar rabimo v zvezi z dojenjem!

Pozdravljeni, Ninjazbec!

Vaša deklica je stara 2,5m in se polno doji, dobro napreduje, veliko spi. Nekateri dojenčki tudi ob manjšem številu podojev dobro napredujejo, ker so učinkoviti sesalčki, to jim ustreza. Če je vaša deklica tak aktiven sesalček in se dobro doji na svojo pobudo, dovolj lula, kaka, se dobro razvija in “polni”, potem je pač ena od tistih otrok, ki ne rabijo veliko dojenja za odličen napredek. V nasprotnem primeru pa lahko še vedno povečate število podojev, če bi se rast teže upočasnjevala, kajne.

Vaša težava je pravzaprav precej majhna razlika v starosti med starejšo deklico in dojenčico, radi bi šli na igrišče ali na svojo rekreacijo kdaj sami in si mleko iztisnili. Ni enotnega pravila, kdaj je mleko najlaže ali najbolje izčrpati, saj gre preprosto za to, da ga načrpate tedaj, ko se lahko najbolj sprostite, kajti tedaj bo mleko verjetno najlaže teklo. Običajno bi mamica poskusila črpati po podojih, npr. ko otrok zaspi in ima malo časa, včasih tudi zvečer, nekatere se zbudijo sredi noči, če otrok ne prazni dojk in imajo morda že precej napeto, tretje mamice pa to naredijo zjutraj, ko otrok morda nima interesa dojiti se na obeh (pogosto po prespani noči že dokaj napetih) dojkah. Ene mamice črpajo tudi tedaj, ko ima otrok dolg dnevni spanec in se še ne bo kmalu dojil, če pa bi se vseeno želel, pa ne bo seveda nič narobe in se bo pač tudi dojil takoj po črpanju. Aktiven otrok iztisne iz dojke običajno še precej več mleka, kot to zmore črpalka. Pomislite, kaj bi najbolj ustrezalo vam in ne bi motilo dojenja vaše deklice.

“Zdaj se navadno dojiva na eni dojki in še malo na drugi, pri naslendjem obroku pa obrneva – naj si tako vsakič izčrpam le do konca iz prve dojke, pa pač pri vsakem obroku po malo (druga dojka pa bi tako ostala polna za naslednji obrok, da ne bi premalo dobila z dojenjem), in morda še zvečer ko se ne doji več enkrat, da nanese dovolj za en dnevni obrok (če sem prav razumela, lahko danes načrpano brez problema hranim v hladilniku do jutri popoldne, ko bi ga potrebovala)?”
***S črpanjem boste v vsakem primeru spodbudili večjo tvorbo mleka. Lahko ohranite tak način, denimo, kot zdaj, torej deklica pije na eni in še malo na drugi, vi pa drugo izčrpate po dojenju. Lahko črpate tudi na obeh. S tem se bo tvorba mleka pohitrila, saj boste sporočili dojkam, da se mleko porablja v večji količini. Mleka nikoli ne hranimo za naslednjič, ker to deluje nasprotno, tvorba mleka se upočasnjuje, bolj kot se dojka napenja in manj kot se mleko porablja. Če mora otrok dobiti več mleka, moramo mleko večkrat ponuditi, nikakor ne čakati, da se več mleka tvori, čakanje na mleko dela manj mleka. Da, vsekakor lahko črpate tudi večkrat na dan po malo, ko bo čas in priložnost prava, to ohladite in zlivate skupaj v eno posodico v hladilniku, kjer lahko stoji tudi dan ali dva brez težav, odvisno sicer od temperature hladilnika, a običajno rečemo, da mleko lahko v hladilniku hranimo do pet dni, poleti raje kakšen dan manj.

“Ali bi bilo bolje obe dojki pri vsakem podoju izpraznit, da dobim zadostno količino, nato pa nadaljevat po navadnem ritmu?”
***Ni nujno, če deklica sicer lepo napreduje in se je doslej dojila uspešno na svojo pobudo. Je pa kot rečeno to povsem vredu, če črpate obe dojki, ni pa treba vztrajati na neki določeni količini, kolikor boste lahko iztisnili brez posebnega stresa. Črpanje je nenazadnje tudi priučena veščina, morda boste morali pridobiti nekaj vaje, ni nujno, da boste črpali takoj učinkovito in hitro.

“s čim bi preprečila morebitno premajhno količino mleka za redni podoj, po drugi strani pa ne naredila preveč mleka, da bi imela potem probleme sama.”
***Ker dojenje niso obroki, se s količino mleka ob urah podoja ponavadi niti ne ukvarjamo, saj otrok sam večkrat tudi spremeni način sesanja, npr. ima poskok v rasti, ko čisto podre svoj način sesanja, podre razmake, postavi nov ritem. Možno je, da s črpanje malo posežemo v ta ritem, a to ni tako važno, kajti otrok bi morda prej ali slej tako ali tako sam spremenil ritem. V prvem letu se ritem otroka praviloma spreminja pogosto. Včasih pač otroka mamica malce prilagodi na svoje potrebe, otrok pa drugič mamici sporoči, da so se tudi njegove potrebe spremenile in ta dinamika je skoraj stalnica v prvem letu. Mleka bo toliko več, kolikor ga boste načrpali, torej črpajte nekako konstantno količino, ne nujno toliko, da poberete vse razpoložljivo mleko, ki ga lahko počrpate, ker včasih je tega veliko veliko, odvisno tudi od veščine, to pa je res lahko problem.

“Zanima me tudi, ali morda črpanje mleka z ročno črpalko kakorkoli vpliva na način teka mleka iz dojk, da ne bi potem prišlo do problemov pri dojenju (črpalka vendarle drugače povleče bradavico kot otrok)?”
***Črpalka ne bo nič vplivala na to, kako se otrok doji. Je pa možno, da bi na to vplivala steklenička, ta lahko povzroči sesalno zmedo, otrok hitro pogrunta, da je tok mleka po steklenički drugačen, nekateri lahko začno zahtevati stekleničko in se na dojki kregati. Najpogostejša je sesalna zmeda nekje do starosti 6 tednov, kasneje ni več tako pogost pojav, ne morem pa vam zagotoviti, kako se bo določen otrok odzival. Druga težava je, da otrok morda sploh ne bo hotel stekleničke. Mnogi polno dojeni otroci niso priravljeni piti po steklenički, bodisi jim je neprijetno bodisi ne znajo. Rešitev obeh težav je običajno v odhranjevanju na druge načine, brez stekleničke, npr. z žličko, brizgo, kapalko, s posebnim majhnim lončkom…

Druga rešitev je morda preprostejša, da otroka pustimo v varstvu za kakšno uro tedaj, ko vemo, da bo imel globok spanec, kar se običajno zgodi po daljšem obdobju budnosti. Če se zbudi in je nemiren, se ga ne da uspavati nazaj, pa oseba, ki skrbi za otroka, mamico pokliče. Saj to je le začasno reševanje, kajne, za nekaj mesecev, to pa hitro mine.