Spodaj je tema, kako snaha ni zaželjena na obisku pri tašči, mož in otroci pa so.
Vsi pravite, da naj tudi otroci in mož ostanejo doma.

Kaj pa če sta dva par že 3 leta, otrok še nimata, poročena še nista, ampak že več kot 1 leto živita skupaj, pa tašča izključno vabi samo svojega sina, snahe pa ne?

A bi ve se naredile francoza?
A bi vašemu prepovedale hodit tja?

Pri nama sedaj on pač gre k tašči, jaz pa ne.

Ampak ne znam si predstavljat, da potem, ko bodo otroci, bo pa moj šel, kaj pa otroci?
Najbolj mi ravno ne bi pasalo da gredo (ne mož ne otroci).

Ampak po drugi strani je pa že sedaj tako navajen – no pravzaprav so navajeni vsi.

In kaj je tvoj greh? A isti kot moj, ker sem bila prej že enkrat poročena ?

Ste že zamočili – s tem, ko je partner začel hoditi k staršem sam (upošteval je mamino željo in tebe postavil globoko pod njo).

Vsi so se navadili, ampak se lahko tudi odvadijo. Par sta, zato lahko upravičeno pričakujeta, da vaju drugi tako sprejemajo. Za začetek naj se tako obnaša tudi partner.

Bogve, kakšnega tipa bo domov pripeljala hči, ampak eno mi je jasno – sprejela ga bom, ker bo njej fant.

Kaj imate z vašimi taščami, pa ne vem.

Bodi vesela, da te ne vabi in da si lahko tisti čas po svoje. Potem, ko bodo otroci, se bosta pač z možem odločala sproti. Mogoče se bo pa potem, ko ji boš rodila vnuka, tašča premislila in te začela vabiti:)

Moja tašča živi sama in ji sin (moj mož) hodi kar precej poomagat, saj sama ne zmore niti dela na vrtu, niti vsega na hiši. In jaz sem vedno zaželjena zraven, pa čeprav nisem sposobna kakšnega težkega dela, niti ga kaj dosti ne opravljam. No, nam pa seveda skuham, kadar onadva delata na vrtu, in postorim kaj lažjega. Ampak meni ti delovni dnevi na deželi, kjer sem vseeno v tuji hiši in ne doma, niso v nobeno veselje, ne morem pomagat. Doma me pa čaka vse delo in na nek način tudi moje življenje. Saj ko sva dol pri tašči, imava najinega skupnega življenaj bolj malo, smo bolj s taščo.

Meni se zdi taka situacija, ko že od nekdaj ne hodiš tja, precej drugačana od tiste, ko se tašča nenadoma odloči in rčee, da snaha ni zaželjena.

Še ena ki je maminega sinčka dobila. Naj se odloči, ali misli s tabo živet in te podpirat ter mami dat jasno vedet, zakaj te je izbral in zakaj je vesel s tabo, ali pa spokaj, še preden boš v to vpletala otroke. Takšna babica jih bo naučila le sovraštva, zavedno ali nezavedno, nalašč ali nenalašč.

Če si mu do zdaj “pustila”, da je hodil k tašči, boš to težko spremenila – koneckoncev je pa le njegova mama.

Nič nisi napisala o vzrokih za to, da te ne vabi. Ali te samo “ne vabi” ali direktno pove, da nisi zaželjena? Kako pa reagira tvoj fant? Če je le ta prvo, te tašča morda ne jemlje resno in bi ji moral tvoj fant njej povedati, da je po 3 letih čas, da te povabi oziroma da te bo odslej vedno pripeljal zraven, ker sta vidva pač skupaj. Če pa je ta drugo, je spet odvisno, kaj ima za ene razloge za to, da te ne mara – od tega je odvisno vse drugo.

Ko bodo tu otroci, se bodo verjetno stvari spremenile – včasih tašče začnejo drugače gledati na snahe in jih začnejo bolj upoštevati, spremenijo mnenje o snahah in jih začnejo vabit, seveda skupaj z otročki. Odvisno spet od razlogov za to, da te ne vabi, bi se potem odločila, ali bi šla tja ali ne. Otrok samih z možem / fantom pa ne bi pustila tja.

Moja tašča, pa gotovo ni edina, si je zamislila, da bo njena snaha nedolžna do poroke(bog ne daj pa še ločena), da bo vsako nedeljo šla v cerkev, da bo po službi obdelovala še velik vrt s solato in filožom, ne pa samo nekaj rožic, da bo preprosta (nič šminkarja in nakita) in potem pride ena , ki ne ustreza kriterijem, pa je večna zamera.

In ker snahe nič ne vemo, bo povedala kako se otroke hrani, da ne shirajo, kako se jih povija,
kako se jih oblači…………ker ona to vse ve, je imela kup otrok pa jih je brez umetnega mleka in Pampersk gor spravla.

Od moških pa je potem odvisno, ali potegnejo z mamo ali z ženo.

No, tole je konkreten (in pravi) odgovor.
Pa kakšne moške to imate, da ne znajo svoji mami rečt, to je moja žena (partnerka) in pika. Konec.

Ja, ja, tako se začne, no je že … je že prepozno, po mojem mnenju.
Jaz npr. sem kar direkt rekla možu – ali bomo šli vsi kot družina, ali nobeden. S tem sem predvsem mislila otroke., ker seveda kompetentna za to, da njemu dovolim ali ne, nisem. Je šel sam.

Aja, seveda sem se ločila … njega pa poslala dojit se k mamici.

Jaz tako nisem nikoli marala tašč. Tašče so sama nadloga. Raje sem sama z družino in prijatelji, brez tašč.

Moja mene tudi ni marala, sploh nisem vedla zakaj. Verjetno zato ker je v resnici slaba oseba, zelo slaba…
Sedaj me je po nekem tragičnem dogodku, ki se je zgodil v njeni družini “vzljubila”. Vprašanje, če se ne pretvarja. Ampak, če ti povem po resnici, imam jaz do nje tak odpor, da bog pomagaj. Če me od začetka ni marala, pa me še poznala ni, mi je tudi vseeno, če me sedaj mara. Ne vem niti kako sem po 8 leti zveze fantu popustila in šla tja na obisk. Ampak glej ga zlomka, ko smo se najedli, je od mene pričakovala, da ji počistim, ker je imela zunaj delo. In jaz budalo sem ji.

Pa tašča izrecno reče, da ti nisi povabljena, ali kako?

Ker moja mama je potrebovala uhuhu let, da se je navadila in naju naslavljala v dvojini. Ker prej je bilo samo, a boš prišla, pa daj pridi, pa kakšno lepo hišo imaš, a greš kaj na dopust …

Vedno v ednini, kot je bila prej navajena 25 let. S tem, da je vedno mislila na oba in da se je razumelo, da mož pride zraven, da je jasno, da greva skupaj na dopust, prideva na obisk. Naslavljanja v dvojini v bistvu ni nikoli osvojila, šele z rojstvom otrok je začela uporabljat množino, pa še vedno jo občasno zanese in se obrača samo name v ednini. Se pa trudi.

Sem jo včasih prav dražila, ko je rekla, a prideš v soboto, z vprašanjem, a mož pa ni povabljen, ali pa, ja bova prišla, oba, čeprav mi je bilo že od vsega začetka jasno, da misli na oba.

Možu je šlo to tudi nekaj časa zelo na živce, potem je pa sprejel.

…potem pa ugotovi tašča ali pa mož, da mož lahko gre k mamici, otrokom pa ti ne moreš prepovedati, ker so ravno tako moževi kot tvoji.

Tako, kot se ti za otroke odločiš, da ne smejo ti, tako se lahko mož odloči, da morajo it.
Sedaj pa bodi pameten…

Meni pa to nikakor ni jasno. Jaz se tega “verjetno” ne bi šla. V bistvu se sigurno ne bi šla. Da bi mož hodil k svoji mami sam oz. z otroki, jaz pa ne bi bila zaželjena…. No way.
In če se mojmu to ne bi zdelo čudno, da je vabljen samo on, jaz pa ne… In bi mi po možnosti še rekel, naj pač to tako vzamem. Mislim kr neki.
Drugo je, če gre k mami ji kaj pomagat… no moj še takrat ne gre sam. Če gre on gremo večinoma vsi 🙂

Če ima tašča svoje otroke rada, ima rada tudi njihove izbrance. Zato snahe in bodoče snahe : ni poanta (krivda!) v vas, ampak v odnosih v njihovih družinah. Zapomnite si to in se ne obtožujte. Če mama ne sprejme dekleta svojega sina, ni krivo dekle….v glavi matere nekaj ne štima, v njenem odnosu do sina. Ali ga ima sploh kaj rada ?!

Potem pa začnejo moža in tvoje otroke proti tebi obračati.

Ko sem jaz bila majhna tam (8 – 12 let) sta me stara starša proti očetu tako napumpala, da smo imeli potem probleme, bila sem popolnoma zmedena, se jokala…
No sedaj lani je dedek umr, našli so oporoko v kateri je zapisano, da moja mami Unjegova hčerka) ni deležna ničesar, če se ne loči, jaz tudi ne, ker sem očetu podobna (po videzu), moj brat pa, ker se je on (dedek) odločil, da je pa on njegov…
Tako, da tukaj je treba paziti…stari starši lahko naredijo veliko škode, včasih več kot koristi.

Moja dva pa drugače, poročena 27 let, vredu zakon, za 25 let sta se ponovno ženla (ala moto poroka – ponovitev zaobljub) – bilo je super…

Amapk sta pa dokler je bil dedek živ, nam grenila življenje in smrtno sovražila mojega očeta….nikoli jima ni nič naredil, pač po njunem prepričanju, ne dovolj dober za njuno hčerko, ki sta jo pei 16 spravila psihično tako daleč, da je delala samomor…ja…paziti je treba in zaropotati hitro, ker to ni hec, lahko so resne težave…

moj nikoli več ne bi šel k svoji mami, če bi izjavila, da jaz nisem zaželjena.
Če bi pa šel, bi me pa ful prizadelo. Moja tašča, preden me je spoznala, je poizvedovala o meni in moji družini in je moj že takrat čisto znorel in nikoli nismo imeli prisrčnega odnosa, strogo formalno hladno in vedno manj se obiskujemo. Ko sva se poročila, mi je predlagala, da jo tikam, pa je ne. Moja ta mlajša hči ima tako malo stikov z njo, da jo je nazadnje vikala, ker je pač mene slišala in sem videla, da jo je prizadelo, kriva si je pa sama, da so odnosi taki. Mojega moža nikoli ni marala in jaz ji to zamerim. Kaj lahko ena mama naredi svojemu otroku, ki ga nima rada, se ne da opisat in nisem želela, da na moje otroke prenaša to svojo čustveno pohabljenost. Okrog mene se je trudila in bila bolj prijazna kot do moža, samo meni je šlo na bruhanje in se nisem hotla it zraven.
Moja starejša hči je pripeljala fanta domov, vsi smo ga sprejeli, imamo ga radi, ker ga ima rada moja hči, je kot naš.

V tej situaciji, v kateri si, poišči nekaj dobrega … Če gre tvoj partner k mami, pa naj gre, z otroci … Takrat si vzami čas zase, pojdi na kolo, s kolegico na kavo, v trgovine na shoping … Jaz po eni strani razumem, da si tašča želi biti predvsem s tvojih partnerjem, ker je njen mož. Njuna komunikacija nikoli ne bi potekala tako, kot si ona želi, če bi bila ti zdraven. TUdi pri otrocih se verjetno bolj sprosti, ker ji nihče ne gleda pod prste kaj reče.
Odnos s taščo zna bit v glavnem naporen – kot bi neka siva grda tančica visela nad odnosom tašča – snaha (čeprav ni vedno vse tašča kriva!, včasih so tudi snahe tak problem, da je joj). Hočem reči, da poznam ogromno primerov, kjer ta odnos ne štima. Včasih je celo bolje, da odnosa ni , kot pa da sta skregani.
Jaz v tvojem primeru ne bi preveč komplicirala, bi pa želela in skušala doseči, da sem kakšne 4 x na leto zdraven – npr. na rojstnih dnevih, pa včasih včasih samo na obisku.

Moj sin pa pride s punco in meni je to normalno. Sem sprejela, da ni več sam, da sta dva:)

Če vabim, povabim seveda oba. Če bi mu rekla, da njegova ljuba ne sme priti, bi me zabodeno gledal. Upam, da bi me nekam poslal:)

ž

Edino pametno!