Nezvestoba ali kako se znebiti bivšega ljubimca.
Stara sem 45 let, poročena skoraj 20 let. Imam dva otroka, stara 17 in 9 let. Pred desetimi leti sem zbolela in sem delni invalid.
Moj zakon ni bil popoln in srečen, v svojem možu nisem našla vsega, kar sem iskala, če odštejem ujemanje na področju materialnih stvari. Glede tega se popolnoma ujemava in v bistvu sva se za zakon odločila racionalno, v smislu, pa poskusiva še midva. Oba sva ambiciozna in pridna in sva veliko ustvarila iz nič. Vendar v možu nisem našla razumevanja, pogovorov o še čem drugem, razen materialnih zadevah, ne nežnosti, niti v spolnosti nisem bila nikoli zadovoljna. A sem se delno sprijaznila, da vsega se ne da imeti. Uteho sem najprej našla v delu, otrocih, hobijih …
Pred petimi leti pa sem se zbližala s sodelavcem, ki je bil vse tisto, kar sem pogrešala v svojem možu. Bil je vse, kar se tudi sanjati nisem upala do tedaj. Bil je čeden, blag, pozoren, ljubeč, razumevajoč, veder, nežen in tudi situiran. Zaljubila sem se vanj do nezavesti in on vame še bolj. Ujemala sva se v vseh pogledih, se razumela brez besed in z njim sem prvič v življenju uživala v spolnosti tako zelo, da bolj ni možno. Verjela sem, da je to ljubezen, ki se zgodi enkrat v življenju. Takrat je bil on še poročen, a njegov zakon je škripajoč že nekaj let vegetiral in bil pred razpadom. Sanjala sva, da se bova oba ločila, našla majhno lično hiško in skupaj živela pravljico. Ljubezen sva skrivala, kolikor se je dalo. Trajajo je eno leto. V zaslepljenosti sem zanosila, želela sem njegovega otroka. To me je prvič nekoliko streznilo, saj sem se zavedla posledic. Zaradi tega in iz predvsem zdravstvenih razlogov, saj še enega poroda ne bi prenesla, sem predlagala splav, strinjal se je in sem ga z njegovo privolitvijo tudi naredila. Po tistem sva se ljubila še eno leto, a ja v meni postopno prevladalo spoznanje, da je morda zame prepozno za nov začetek. Odločila sva se, da počakava nekaj let, da moji otroci nekoliko odrastejo, on ima že odrasle, midva pa vidiva, kaj bo prinesel čas. Postopno sem se zavedla, da bi z razbijanjem družine prizadela moja otroka. Zavedla sem se, da je on vzel morda to ljubezen preveč zares, da jaz pa v bistvu ne želim razbiti družine, ker bi bilo preveč prizadetih. Tako sem se odločila po dveh letih najinega razmerja. Zavedla sem se, da potrebujem le pogovor, nežnosti, razvajanje in občasni seks, on pa je želel mene vso. Ustrašila sem se resnosti zveze. To sem mu tudi povedala. Hotela sem se ga počasi in na lep način znebiti, zato sem se postopno zapirala pred njim, vendar mi je vedno znova dokazoval, da me ima zares rad. Omahovala sem, a se mu povedala, da se ne bom ločila in naj si najde drugo, da mu ne morem več dajati ljubezni. Prepovedala sem mu kontaktirati z mano, prepovedala, da me kliče, prepovedala pošiljati smse in maile. Hotela sem ga pozabiti, saj bi ogrozil mojo družino. Ker se tega ni držal, sem mu zagrozila z razkritjem vsega njegovi ženi. Ker je medtem njegov zakon razpadel in ker je svoji ženi za razmerje že prej povedal, grožnja ni zalegla. Ozmerjala sem ga z vsemi izrazi, kar mi je padlo na pamet, ga izsiljevala, da bi ga odvrnila od sebe, a ni pomagalo. Vsa njegova dejanja in besede so govorila, da me ima zares rad. Vse mi je odpustil in me imel še vedno rad. Nisem uspela ubiti ljubezni v njem.
Umaknila sem se mu povsem in vsem kontaktom z njim, da bi me sčasoma pozabil. Leto dni po tistem sem se zbližal z drugim sodelavcem, ki je kazal zanimanje zame. Z njim sva se veliko pogovarjala, se zbližala in se zaljubila. Tu se začenja moj problem. Ta druga afera traja sedaj dve leti. Eno leto sem jo uspešno skrivala in da bi prvi ali kdorkoli drug, ne posumil. Šla sem včasih s pvim še na kavo, pogovor in mu predlagala, naj bova odslej samo prijatelja, ker več ne moreva biti. Hotel je, da je tako kot prej in ni razumel, zakaj sem se ohladila do njega, saj mi je vedno izkazoval ljubezen, me ljubil, mi bil vedno zvest, mi finančno pomagal, nosil rože, mi svetoval, se pogovarjal o vsem, vse to. Začel je sumiti, saj me je poznal do potankosti, začutil je, da nekaj skrivam pred njim. Odkril je, da se videvam z drugim. Tajila sem, on pa je odšel naravnost do njegove žene, povedal, da me ljubi, a da jaz ljubimkam z njenim možem. Ta mu je potrdila slutnjo, saj je prestregla moje smse in maile, ki so jasno pokazali globino afere. Vendar, ukrepati ni hotela, ker ji je bilo vseeno, kaj počne njen mož.
Sedaj ima trdne dokaze in me čustveno in drugače izsiljuje. Pravi, da sem ga takrat zavajala, mu obljubljala vse, da ga bom vedno ljubila, da se bom ločila, da mi je zaupal, verjel, imel rad in da sem ga prizadela z nezvestobo bolj, kot svojega moža, kateri za afere ne ve in me itak ne ljubi. Pravi, da me je takrat razumel, ko sem mu rekla, da se ne bom ločila in verjel, da se ne bom šla novih afer in se s tem sprijaznil, a da me ima kljub vsemu še vedno rad. Pravi, da če že potrebujem ljubimca, zakaj se ne vrnem k njemu, saj mi vse odpusti in bi rad, da sem njegova, četudi se nikoli ne ločim. Ne razume, da sedaj ljubim drugega, s katerim se razumeva in dajeva drug drugemu ravno tisto, kar potrebujeva občasno. To obema zadošča in prvi je v tej igri sedaj povsem odveč. To je začutil tudi sam, preden sem mu povedala. Povedala sem mu, da je sedaj je prost in si lahko najde resno, katera mu bo lahko dala vse. A on ima rad in želi le mene. Menim, da se imam pravico dobivati s komer hočem in se on nima pravice vmešavati v moje življenje. Poskusil je na tisoč načinov me osvojiti nazaj, a mu ni uspelo. To ga je tako prizadelo, da se hoče maščevati. Pravi, da če me ne more imeti on, me tudi ta drugi ne bo. Bojim se, da bo storil to, kar pravi, namreč, da bo naju bo našel, kdaj in kje se dobivava in takrat obvesti mojega moža, da naju zasači in mi uničil zakon. Zaradi njega me je strah in sem v hudi stiski, saj vem, da bi to znal izpeljati, da bi se mi maščeval, ker sem ga pustila.
Več kot tri leta je tega, kar sem se ohladila do njega, a on kar vztraja. Kako naj se znebim bivšega ljubimca, da mi bo dal že enkrat mir in me pozabil?
Kako se ga znebiti, povej možu, da imaš ljubimca. Pa ne bo imel več opcij izsiljevanja.
Primož
Saj res, zakaj pa ne bi vsega povedala možu…… da jo prvi-bivši ljubimec izsiljuje, ker ima drugega-novega ljubimca. Saj mož je nima več rad, potemtakem tudi ne bo težav, a ne?
Mene ženske s svojimi enostranskimi zgodbami, ki nimajo veliko podlage v resničnosti in realnosti ne presenečajo….več. Itak, v osnovi je vsega je kriv neljubeč mož. Yeah, right.
Tvoja izpoved je resda iskrena, toda tudi jaz sem mnenja, da je prišel čas, da odrasteš. Vsa tvoja dejanja, misli, čustva, pogovori, besede, vse to ima posledice, največkrat takšne, kot jih ne moreš predvideti in čez čas te udarijo nazaj. Udarijo zato, ker niso bile plod resnične iskrenosti, integritete in modrosti.
Meni je popolnoma logično, na podlagi napisanega, da se tvoj prvi ljubimec obnaša tako, kot si opisala. Točno tako ali podobno bi se obnašal tvoj mož- če bi te seveda ljubil- ko bi zvedel za prvega ljubimca. Ne moreš pričakovati, po vsem, kar sta doživela, da se bo kar prostovoljno umaknil, tebi pa `pustil´ drugega ljubimca in še družino. Družino si je on hotel ustvariti s teboj oz. skupno življenje! Ti si se ustrašila izgube tvoje družine! Kar spomni se, kako se to občuti! Ravno tako se utegne počutiti tudi tvoj prvi ljubimec in se za to bori. Tako kot si se ti- s tem, da si z njim prekinila stike oz. skušala. Torej, soočiti se boš morala s tem, kar si sama skuhala. Skuhala si pa pravo godljo! Morda boš celo izgubila vse. To je tu tvoj riziko. Ampak, potem, ko bodo stvari razčiščene boš pa lahko zadihala svobodno, poleg tega boš modrejša za bogato izkušnjo, ki ti bo prinesla več modrosti, ki te bo potem lahko vodila naprej v življenju. In to je največ vredno!
Mislim, da si največjo napako naredila takrat, ko si ljubimca #1 začela zmerjati in ga izsiljevati. Če človeka, ki je obseden in čustveno moten, začneš zmerjati, mu le priliješ novih moči. Tu ne gre za nobeno ljubezen (on pravi, da te ljubi, zraven pa ti je pripravljen uničiti življenje??? To ni ljubezen!), ampak za demone, ki se napajajo iz čustvenega izsiljevanja in dominacije in ki si jih sama pomagala spraviti na plano. In zdaj te obletavajo in ne veš, kako se jih znebiti. Ni ljubezen tista, ki bi se je rada znebila. Ljubezni itak nikoli ni bilo (kar dokazuješ zdaj z odnosom do ljubimca #2, ki poteka po istih načelih kot do #1). Znebiti se hočeš demonov, ki so zelo podobni tvojim lastnim (npr. sedenje na dveh stolih, izkoriščanje ljubimca – podobno kot to zdaj počneš z #2, laganje itd.). Zato pa so tako trdovratni.
Najučinkovitejše sredstvo je ravnodušnost. Obsedenost, ki jo izraža tvoj #1, se napaja iz tvojih čustev, in ta obsegajo ves spekter tvojega doživljanja, od jeze, ker te ne pusti pri miru, do strahu, kaj bo morda še storil. Vse to je hrana za njegovo motenost! Bolj ko se boš bala, bolj ko ga boš prepričevala, prosila, jokala, zmerjala, grozila, izsiljevala, bolj se bo zajedal vate. Več ko bo čustev s tvoje strani (strah, jeza, bes, obžalovanje itd.), bolj agresiven in vztrajen bo. Zato prenehaj čustvovati! Preženi vsa čustva v zvezi z njim, od “romantičnih spominov” do strahu! Nič naj ne ostane! Ne klecaj pred njegovimi besedami! Ne odgovarjaj nanje in ne razlagaj svoje pozicije! Pogovora na to temo nikoli ne razvijaj! Če ti grozi, ga poslušaj (ampak res: poslušaj ga, brez prekinjanja! S tem se bo morda tudi sam zavedel poslušanja in samega sebe slišal, kakšne neumnosti govori!), skomigni z rameni, reci “Aja, to boš naredil? No, zdaj pa moram it.” in odidi. Ne spodbujaj ga z ničimer, ne vtikaj se v njegove blodnje, ne blefiraj s praznimi grožnjami (a la “Če boš pa to naredil, boš pa že videl” itd.), ne prepričuj ga, ne moraliziraj (“Če boš to naredil, te je pa lahko sram” itd.) – nič! Ravnodušje je zdaj tvoje edino zares močno orožje in če ga po neumnosti izpustiš iz rok, se tvoje življenje lahko spremeni v natančno takšen pekel, kakršnega ti obljublja – ker ga boš sama pomagala ustvariti!
Res pa je nekaj: ravnodušje zahteva ceno. In ta cena se glasi: odgovornost za vse, kar si sama prispevala k situaciji. Če se realno bojiš, kaj bo, če bo izvedel tvoj mož, ali če nimaš poguma, da bi brez izvijanja mirno in pošteno priznala, za kar si odgovorna, ti ravnodušje ne bo dobro uspevalo, ampak boš le blefirala. In blef ti bo #1 takoj spregledal.
Pravi, da če me ne more imeti on, me tudi ta drugi ne bo. ooo, to pa je nevaren tip. Pazi se ga. Kaže hude znake ranjenega samoljubja. Res je najboljša ravnodušnost…magari skenslaš cel mail naslov in si omisliš novega… Z novim ljubimcem pa kar uživaj, če se imata lepo! Žensk s plastičnimi dušami, ki tukaj “delijo” nasvete zastonj pa si ne jemlji preveč k srcu!
As simple as that! 🙂
Lp
Sem našla rešitev.
V bistvu je bil prejšnji mnogo boljši ljubimec od tega sedaj, v bistvu najboljši do sedaj. Pustila sem torej tudi sedanjega. Zanimivo, to naredim tako zlahka in brez problemov. Prvi ljubimec sedaj nima več motiva. Itak verjetno groženj ne bi uresničil, ker če jih ni do sedaj, jih tudi vnaprej ne bi.
Problem je sedaj drugje. Sedanjibivši je začel pošiljati mojemu možu pisma, kot “Naivnež”, pa slike jelenovih rogov, pa podobne zadeve… no nekaj pisem sem pretregla sama, nekaj pa jih je dobil mož, ki ne ve, zakaj gre.
Potrebno bo najti par močnih fantov, ki mu bodo stopili na prste, temu drugemu ljubimcu in mu zagrozili, da če ne bo nehal pošiljati, se mu bo kaj zgodilo. Zgledalo bo, kot da je fante nanj poslal moj mož in bo gotovo potem dal mir.
Poleg tega me skrbi, da ponavljam ta vzorec vsakih nekaj let. Namreč, zmešam moškega, ga obnorim, izkoristim, kolikor se ga le da, potem pa ga brcnem v rit in ga hudo prizadenem, da je res bogi. Videti je, da se hočem maščevati vsem moškim tega sveta za ločitev mojega očeta od moje matere,ki jo je varal 15 let in ki se je vlekla dolgih 15 let od mojega sedmega leta dalje in me je hudo prizadela. No, tegale se nisem domislila sama, tako me je preanaliziral moj prejšnji ljubimec, ki me je poznal bolje, kot jaz samo sebe. Videti je, kot da je imel prav?
Bojim se, da bom vzorec ponavljala. Do sedaj sem ga že mnogokrat, tako sem stroila že s svojim prvim fantom pšred 20-timi leti. Mislite, da potrebujem strokovno pomoč?
…že zdavnaj bi si jo morala najti-strokovno pomoč mislim…
Drugo pa…mislim da boš “fante”, ki ti bodo zagrozili dobila ti in da se bo enkrat našel nekdo. ki te bo pošteno na g….. Kak prvi prvi ali drugi prvi ali prvi drugi ali drugi drugi ali pa tretji in stoti…:S Drugega itak nisi vredna!!!!! (pa NE ZAGOVARJAM nasilja).
Kaj naj rečem, tudi mene je ena ljubila, mi obljubljala vse, potem pa pustila boleče srce, ki je dolgo bolelo. Je pa res, da ji nisssem nikoili težil, nikoli očital. Sva priajtelja, občasno greva na kosilo ali kavo. Razlika do tebe je, da se je vrnila nazaj k možu in otrokom……saj je imela hude krize in je bil razpad zakona blizu. Ti si pač ena pras….a, kaj češ čez pol leta bo jokal ta drugi, ko se boš ti dajala dol s tretjim. Žensk res ne smeš imeti rad, lepo seksat dokler imajo trdo ritko, pol pa dobit mlajšo…moški, to deluje, srce pa imejte doma pri ženah…