zakaj je grizenje nohtov škodljivo
Naletela sem na tale zanimiv nasvet. Če komu gre to na živce, naj pač ne bere.
Grizenje nohtov je nevarno iz različnih uzrokov, ker pridejo z
grizenjem lahko tuberkulozni bacili v usta in ker nohti obstajajo iz
rogovine, na ktere ne more delovati želodečni sok.
Navadno se ne začenjajo nohti grizti pred 4. letom ; najčešče
se začenja to še le v šoli.
Vsled povžitih nohtovih koščekov trpe taki nohtožrci često na
želodcu, a prsti se po tej razvadi spačijo na prav karakterističen
način. Izgledajo debeleji in nohtov rob od prsta nekako štrli.
Nohtožrci imajo često ostudne, objedene nohte, gornja koža je
rdeča in razkava. Vse pa diši mnogokrat jako neprijetno. Vedno
grizenje nohtov provzročuje vnetje staničja, katero se je moralo
včasi zdraviti z operacijo. Vsled grizenja je tip manj občuten in
učitelji v strokovnih šolah morajo opazovati, da nohtožrci ne morejo
preciznih, finih del, v kterih je treba izvrstnega tipa, izdelovati tako,
kakor oni, ki ne žro nohtov.
Grizenje nohtov pravi doktor Berillon izvira nekako iz instinkta,
vsled kojega se loti otrok takoj po rojstvu vleči in sesati na vsaki
stvari, ki pride z njegovimi usti v dotiko ter da je grizenje nohtov
nekako nadaljevanje tega instinktivnega nagona.
Nekateri začenjajo grizti nohte še le v poznejših letih, to pa
izvira iz posnemanja. V neki rodbini je bilo šest otrok in vsi so si
grizli nohte. Njihov oče, ki je bil pijanček, jim je dal s to razvado
slab vzgled. Grizenje nohtov je pa po Berillonevem izvestji spojeno
z marsikaterimi prikaznimi ; naglo ponočno vznemirjenje, govor v
spanju, jecljanje, slaba volja i. t. d.
Mnogo nohtožrcev diše le težko skozi nos ter spi z odprtimi usti.
Na Angleškem se smatra grizenje nohtov za eno najslabših
razvad ; v mnogih šolah se pregledujejo učencem roke in nohtogrizci
se strogo kaznujejo.
