En res dober recept za palačinke
Tisočkrat obdelana tema.
Zame bistvo ni v mešanici, ampak izvedbi.
Palačinke v teflonu brez maščobe ne morejo biti enake tistim, ki so jih pekle naše babice.
Teflon ali železna ponev, notri mora biti dobro segreto olje, vsaj ena žlica, gor vliješ maso, ki kar zacvrči, ob stiku z oljem se začenjo delati mehurčki. Ponev krožno nagibaš, da masa steče naokrog. Če je ponev zares vroča, palačinko kar hitro obrneš in zapečeš še po drugi strani.
Pa v masi nobenega sladkorja.
Če uporabljaš maslo, so sicer bolj okusne, a temperatura ne sme biti tako visoka, ker se maslo zažge.
Naredim veliko palačink tudi za obiske, vsi hvalijo in sprašujejo za recept, zakaj so tako dobre in mehke, pa nimam nobenega special recepta: jajca, moka, sol, mleko – nič ne tehtam, vse na oko.
Ko dam pečt prvo, na ponev malo olja, potem pa nič več – za žlico ali dve, odvisno od količine, pa olja vlijem v maso.
To je to.
po istemu receptu,
vedno so dobre…..
Zmes kot zgoraj opisano,
kanem nekaj olja, da je testo voljno,
namesto radenske, piva, pecilnega praška ,
dam na pol litra mleka cca dve žlici kisle smetane,
lahko tudi tri žlice.
Lahko daš tudi sladko smetano, a te nekoliko manj, ker
je testo prerahlo in se lahko trga, pravzaprav palačinke niti obrniti ne moreš.
Vaja dela mojstra,so pa rahle, okusne….dobre!
Delam klasične palačinke, torej brez ločevanja rumenjakov in beljakov. Jajce, kak deci in pol mleka in po filingu ene 6 žlic moke, dodam pa še ščep soli in cukra, malenkost pecilnega praška za rahlost, ter malenkost oljčka (arašidovo, orehovo ali koruzno prevladujejo). Vedno pustim kake pol ure počivat, po potrebi dodam še malo vode, mleka ali moke, vse skupaj pa nanese za 5 palačink, kar mam zase dovolj. Ameriške sem delal samo trikrat se mi zdi, so tudi dobre, a je precej več dela z njimi in dosti bolj zamudno, pa tudi sama konstrukcija palačink mi je manj ljuba od naših, zato se kar klasike držim, v katere mažem razno razne marmelade, včasih skuto s smetano z dodatkom kakega sadja ali domače marmelade (robidova gre skupaj, te so naravnost božanske), včasih banane in raztopljeno čokolado polijem čez, evrokrema pa nimam skoraj nikoli. Količinsko ne bom dajal roke v ogenj, lahko da sem se v receptu kje malo uštel, ampak od oka bi bil pomoje kar tko nekak pravilno-po moje.
V svojem življenju sem naredila že ogromno palačink – za našo družino, za obiske, za vnuke… Nimam kakšnega posebnega recepta: dve celi jajci, ščep soli ter mleko in moka po potrebi. Vse skupaj zmiksam, da dobim ta pravo tekočo maso . po občutku. V maso ne stavim niti sladkorja, niti kaj drugega. Maso pustim počivati kakšno uro, včasih jo dam tudi v hladilnik in ocvrem palačinke naslednji dan.
Cvrem jih na olju, v ponvi iz teflona, oz. zadnja ponev se mi zdi, da je od delimana. Namažem jih z marmelado, z nutelo, z limono in sladkorjem, z jabolčno čežano, s skuto, …
Včasih jih namažem tudi s špinačo in polijem z golažem iz mletega mesa. Gor naribam sir.
Malo sojine moke. Mtka je veganka že več kot 30 let in namesto jajc uporablja sojino moko, če rabi rumeno barvo, podobno rumenjakom, pa še malo haldija nasuje…količinsko ne znam povedat koliko, a kar mam v spominu gre za malenkostne dozice. Peciva, torte, palačinke…ni da ni, vse naredi.