moj zelo slabo,morda kdo ve kaj naj bi že znal narisat otrok pri teh letih?

hvala

Ne silite ga z risanjem. Je še dosti drugih področij, kjer se lahko izkaže. Jaz sem odrasel in v zadnjih 10 letih nisem rabil ničesar narisati.

Da te potolažim, moj triletnik riše zelo slabo. Nariše nekaj, nobeden ne ve kaj, on pove potem sam kaj je narisal. V vrtcu so mi rekli, da pač ni talent za risanje, je pa za glasbo, ritem in šport.

In pa včeraj sem ga gledala kako vozi kolo brez pomožnih koleščkov – kot veliki. Tako, da očitno ni nadarjen za risanje. Je pa dobro spodbujat, ker menda prvi razredi osnovne šole veliko temeljijo na risanju, izražanju skozi risanje in barvanje. Tako, da spodbujati, pomagati, reči dajva skupaj, glava – krog, oči – pikice, nosek še en krogec, skratka spodbujati.

Starejša hči do 3 let niti barvice, svinčnika ni v roke vzela. Nič. Potem pa tak napredek, da vsi samo gledajo. Vendar, riše zgolj in samo tisto, kar njej paš, to pa je princeske, winxice, metuljčke, srčke. Proporci, vbarve, detajli. Te stavri riše menda pri strosti 5 leta za najmanj kako 8-9 letnico. Ostalo nula. če gledam njene vrtstnike v vrtcu, punce narišejo kakošno punčko, princesko, z osnovnimi elementi kot so glava, krilo, roke in nohe so palčke, lasje, kakšna krona, pa trava, sonce, rožice. Fantje kak avto, čisto osnovne, včasih nerazpoznavne poteze, drevo ipd. Tud take risbe, kjer je le par potegov, potem pa počičkamno, se dobi. Pa je vseše vedno v okviru normale.

Druga hči je prvič narisla glavo (krog z dvema pikama namesto oči in tri laske gor) tik pred 4 letom. Tako da je zdaj v fazi risanja glavonožcev. Samo interesa ni.

Takoj te lahko potolažim. Moj fante ni nikoli nič hotel ne risati ne barvati, nič od nič. Sem se bala, kako bo narisal kaj pro pediatru, ko ga je pri nevemkoliko ltih kao testiral, no, je lepše naredil človečka kot bi ga jaz (no ja). Po tem seveda ni več narisal nič, niti pobarval ene slikce v pobarvanki, spet nič od nič. P aima v tretji triadi likovno 5, ker na srečo ne ocenjujejo talenta. Pač nima tega smisla in finito. Tudi pri tehniki je to risanje bolj tako tako, pa ima 4. Je pa dobr v športu in v angleščini npr. Tudi tvoj bo nekje. Ja, pa jaz tudi kot odrasel ne pogrešam nobenega likovnega znanja

Moj sin bo vsak čas star 4 leta. Ko gledam risbe od vrstnikov v vrtcu že praktično vsi znajo nekaj narisat. Naš riše samo “čičke čačke”. Tako mu rečejo otroci v vrtcu. 🙂

Se pa ne sekiram kaj dost. Pač verjetno ni nek blazen talent. Bo pa pač kaj drugega počel.

Pri nas zelo radi rišejo. Nikoli jih nismo silili, so pa vedno imeli pri roki papir, svinčnik, tablo riši/briši, voščenke. Ne bom rekla, da lepo rišejo, ker po mojih kriterijih bi mogli drugače risat, ampak nas pa vzgojiteljice vedno pohvalijo, da rišejo drugače. Da otroci zaznajo detajle. Pri treh letih oziroma med drugim in tretjim letom je npr. otrok risal obraz. Naredil je en kvazi krog čez cel list, usta, oči, in kar je bilo vzgojiteljicam zanimivo – narisal je krogce v očeh. Zenice. Da je pač opazil, da imamo v očeh še nekaj več…
Otroci so zelo dobro znali narisati avto, avtobus, vlak in posledično kroge, črte…tisto kar se jim je v vrtcu zdelo pomembno. So pa doma res veliko risali. Tudi midva z možem sva jim veliko risala, kolikor sva pač znala. Vem pa, da mi je pediatrinja enkrat rekla, naj jih ne učim risati, ampak naj jim pustim, da rišejo po svoje. Mi smo to vzeli na znanje.

Imamo pa med prijatelji kar nekaj otrok, ki pač nočejo risati. Meni se to ne zdi nič groznega. Mi smo veliko jemali liste in barvice s seboj na letala, v restavracije, da so se otroci zamotili med čakanje. To je bilo predvsem, ko so bili majhni…pri enem, dveh, treh letih…
Jih pa npr. ne zanima lepiti slikice v tiste revije, kar večina otrok rada počne. Otroci so si različni.

Če pa meniš, da bi bilo dobro, da bi tvoj otrok risal, pa ga mogoče zdraži na kakšen drugačen način. Npr. kupita krede in pejte risat na asfalt, na tablo, rišite po telesu, pa se potem tuširajte – to smo mi počeli na morju. Ustvarjajte tatuje s flomastri, ki gredo dol z vodo. Rišite po majicah…vmes lahko pa še malo trenirate na listih z barvicami, da se ne boste potem “zmotili” na telesu, tleh, majici 🙂

Drugače pa pri nas v vrtcu otroci veliko rišijo svoja občutja. Npr. gledajo skozi okno kako dežuje in potem to narišejo. Si ne predstavljam, kako točno bi zgledala moja slika na to temo. :))) Mislim, da ni toliko poudarka na tem, kaj naj bi znali narisati, ampak da znajo izražati čustva. Sicer pa pri sistematskem pregledu – 3 leta morajo pri nas otroci narisati krog in dve vzporedni črti. Pa je to to. Pa nekaj deklic z imenom Ana sem videla, da se je pri 4ih že podpisalo. No, pri nas še ne pišejo. :)))

sprašujem zato,ker mi je strokovna delavka pokazala neke risbe na katerih so bile hišice,rožice,sonček,človek…in mi rekla da bi sedaj moral pa nekaj takega že risat,moj pa niti približno kaj takega ne spravi skupaj.

Ko takele preberem .. Škoda besed.
Kakšna strokovna sodelavka?

Tudi sicer si ne predstavljam, kako otroka 3,4,5 let “naučit” risat. Če noče, noče in vsaka prisila po čisto običajni logiki rodi le odpr in upor. Če pa je želja, pa vsak otrok najde svoj način izražanja.

Moj riše po liniji najmanjšega odpoda. Nabavila sem knjigico, ki uči risat, pa je uspel narisat lepega petelina in rakovico…hmm..če želi nariše ful lepo…drgač pa je večkrat kr neki…od čačk do nekih njegovih bojnih zadev, ki so podobne enemu zmazku,…star je 5 in 3 mesece.

je pa res, da eni otroci pri 5h ze res lepo risejo
lp:-))

pardon…odpora…ne odpoda

Jaz ti pa nekaj svetujem. Ko boš imela opravka s tem strokovnim osebjem jim povej, da vi skupaj veliko rišete, berete, se igrati, pojete, lupčkate in crkljate. Ampak da otrok nekatere stvari počneje raje kot druge. Da se vsi trudite in ga spodbujate, ampak prisiliti ga pa ne morete.

To govorim iz izkušenj, ker sem tudi sama iz “te stroke”, ampak ne delam na takšnem položaju. Večina teh delavk mora opozarjati na to, kaj bi otrok “moral” znati in obvladati pri določeni starosti, ampak pogosto izbirajo napačne stavke, fraze, ton glasu in na zelo “čuden” način to povedo staršem. 🙂 Zato bodi oborožena na takih srečanjih in se postavi za vas vse – za otroka in za celo družino. Vsak otrok je poln talentov, ene pač razvije in razvije, drugi pa izzvenijo. Že tako je preveč “supernadpovprečnihsončkov”.

Pa še nekaj…lahko da bo otrok v OŠ dobil čudovito učiteljico, ki bo znala spodbujati in poučevati in bodo otroci spoznali likovno ustvarjanje na povsem nov način. Zdaj so pač v ospredju druge stvari…IGRA!

Hčerka je že zelo zgodaj zelo rada risala.Res z leti ni razvila nekega risarskega
talenta vendar je vedno rada in veliko risala. Seveda so te otroške mojstrovine za
vsako mamo velika umetnost, ki jo mi še vedno skrbno hranimo.

Naš tudi skoraj ni risal, do petega, šestega leta. Samo kakšne čačke, pa še to samo občasno. Šele na koncu vrtca je kdaj narisal kakšen tovornjak, delovni stroj ipd, ampak podrobno (pa brez barv). Sedaj v prvem razredu je najprej risal podpovprečno (še posebej ljudje so bili kr neki…), na koncu leta ga je pa učiteljica pohvalila, da riše na poseben način, z veliko podrobnosti, da si izmisli različico tehnike, ki jo uporabljajo ipd. Skratka, čisti preobrat!
Pa sem mu pred tem tudi jaz hotela kupiti knjigo o tem, kako kaj narisati, pa sem se k sreči zadržala, saj je v tem obdobju še vedno najbolj pomembno, da se nauči po svoje izražati in ne spet naši kalupi… Je pa zanimivo, da tudi ko starejšemu pokažeš neko “čačko”, on še po nekaj letih prepozna v njej dinozavra 😉

Moj triletnik je včeraj ravno narisal Mono Liso na steno, pa sem ga čez rit, ker jo je narisal čez Groharjevega sejalca ki ge je v torek narisala mlajša sestrica. Presneto!

ojoj…to pa res ni nobena strokovna delvka. Prej bi rekla, da ne ve kaj počne.

Kaj je merilo, da je otrok vešč v risanju? Če nariše hišo, ki je nam všeč je vredu, če jo nariše tako kot je njemu všeč pa ni vredu? Če gremo v ekstrem…Picaso je slab risar?

Največ kar lahko narediš za svojega otroka je, da mu prepustiš, da se izraža tako kot sam želi. Mislim, da je danes že dovolj znano, da pobarvanke delajo pravzaprav škodo otrokom in da se otrok ne uči risati po naših merilih. Bolj kot se bo naučil samostojnega izražanja, da bo s svojimi očmi videl in to narisal boljši bo pri vseh predmetih. To, da se nauči na pamet narisati nekaj kar mu pokažemo je čisti nesmisel in je lahko v ponos le nevednežem.

Sicer pa se sposobnost risanja meri zgolj po temu ali otrok že nariše krog ali še ne. Ali nariše črto ali ne. Strokovni delavci na podlagi takih podatkov določajo ”zrelost” otroka. Vse ostalo je pa samo stvar domišljije.