poročeni,koruzniki,otroci
Danes je precej govora o poroki. Vsak naredi kot mu paše in prav je tako.
Jaz osebno se želim poročit in dokler ne bom poročena ne mislim rodit.
To je moje mišljenje in tega se držim. Otroka si zelo želim ,ampak najprej poroka ali pa vsaj med nosečnostjo poroka.
Verjamem, da vam je to staromodno in bo kup kritiziranja. Ima še katera tako prepričanje?
Imam enako oz še bolj radikalno mnenje. Najprej poroka, kako leto brez otrok, da se zakon nastavi in utrdi, potem na trdnih temeljih pod varno streho odnosa družina. Tako sem naredila sama in ko gledam nazaj, je tako zelo dobro. Iz dobrega temelja gradiš hišo in družina je hiša, ki stoji na dobrem temelju odnosa, ta pa , po mojem, nikoli ne more biti tako dober, če v osnovi ne premore poguma za dokončno vezanje – poroka, brez izhodov, ko nam bo.
evo jst se tud želim poročit, samo otroci prej ali potem mi niso važni… samo da so, ker si jih oba želiva že doooolgoo časa:))) še nisem poročena (septembra bom) sem pa v zadnjem tednu pred rokom, pa me je hotu poročit med nosečnostjo in jst nisem hotla ker nočem da bi tko zgledal da se poročava smo zarad otroka (ampak skrivoma pa nisem želela bit super okrogla v poročni oblekci). če bi imela dost denarja za poroko že prej bi se pa že prej poročila…
Kakor komu paše. Samo men se bolj fajn zdi poroka. En lep dan, mal živčen (če se ti svatje zgubijo, kot men), ampak tako je življenje.
S samo poroko se men zdi neka potrditev tvoje odločitve, da živiš skupaj z nekom, ne pa kr tak neki skupi. Mislim, da se koruzniki tega “bojijo”, se pravi te obveze.
Ko berem te razne poste, ugotavljam, da sedaj “mladina” živi kr tak iz dneva v dan in mislim, da zelo egoistično in prevečkat preberem samo besedo jaz, ampak včasih te življenje mal tepe in ne more biti samo jaz, je odgovornost do sebe in drugih. Največkrat pri tem plačajo tisti najmanj krivi otroci.
Meni gre pa rahlo na živce, ker nekateri tako vehementno udrihate po mladem rodu. Ne, na splošno so boljši kot odrasli – tudi če delajo iste traparije, jih vsaj na par desetletij manj izkušenj in modrosti (in seveda obveznosti) ter z manjšimi posledicami.
Slovenska zakonodaja je urejena tako, da je tudi koruzništvo obveza, tako da tale strah tudi ne pije vode. Sploh če so tu še otroci.
Ko bi vsaj bilo tako preprosto, kot si nekateri predstavljate: se poročiš in mož in žena zvesto, predano in do konca življenja skrbita drug za drugega in za svoje potomce. Ko bi vsaj bilo tako.
Meni gre pa rahlo na živce, ker nekateri tako vehementno udrihate po mladem rodu. Ne, na splošno so boljši kot odrasli – tudi če delajo iste traparije, jih vsaj na par desetletij manj izkušenj in modrosti (in seveda obveznosti) ter z manjšimi posledicami.
Slovenska zakonodaja je urejena tako, da je tudi koruzništvo obveza, tako da tale strah tudi ne pije vode. Sploh če so tu še otroci.
Ko bi vsaj bilo tako preprosto, kot si nekateri predstavljate: se poročiš in mož in žena zvesto, predano in do konca življenja skrbita drug za drugega in za svoje potomce. Ko bi vsaj bilo tako.[/quote]
Pije, pije vodo tale strah. Zdaj se vsi samo zgovarjajo na koruzništvo, ker ga država dejansko podpira. Ampak nivo poroke ostaja na skrivem precej bolj spoštovan, pa ni važno, le se bodo MON-e v ta stavek zaletele. Ni isto. Če bi bilo vseeno, kot vsi pravitwe, bi šli vsi tist papir podpisat.
Strahospoštovanje ostaja. kljub sto zavezam (otroci), koruzniki ostajajo z eno nogo zunaj za vsak slučaj in predanost je v tem primeru zeeelo dvoumna.
Meni gre pa rahlo na živce, ker nekateri tako vehementno udrihate po mladem rodu. Ne, na splošno so boljši kot odrasli – tudi če delajo iste traparije, jih vsaj na par desetletij manj izkušenj in modrosti (in seveda obveznosti) ter z manjšimi posledicami.
Slovenska zakonodaja je urejena tako, da je tudi koruzništvo obveza, tako da tale strah tudi ne pije vode. Sploh če so tu še otroci.
Ko bi vsaj bilo tako preprosto, kot si nekateri predstavljate: se poročiš in mož in žena zvesto, predano in do konca življenja skrbita drug za drugega in za svoje potomce. Ko bi vsaj bilo tako.[/quote]
se strinjam 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} s temi nogami
ha, ha
Glej, zate je tako prav in s tem je vse ok. Zato te nihče ne bo kritiziral in obsojal, dokler….ne boš ti začela obsojati in vsiljevati svojega načina življenja tistim, ki mislimo drugače. Kar preberi si naslednje poste pod tvojim (ali v prejšnjih razpravah), kakšna nestrpnost veje iz njih do tistih, ki smo koruzniki (nihče je noče poročit, strah jih je ipd.), pa čeprav smo koruzniki že več kot 30 let, s tremi otroki, imamo že vnuke in živimo urejeno in normalno družinsko življenje.
Meni gre pa rahlo na živce, ker nekateri tako vehementno udrihate po mladem rodu. Ne, na splošno so boljši kot odrasli – tudi če delajo iste traparije, jih vsaj na par desetletij manj izkušenj in modrosti (in seveda obveznosti) ter z manjšimi posledicami.
Slovenska zakonodaja je urejena tako, da je tudi koruzništvo obveza, tako da tale strah tudi ne pije vode. Sploh če so tu še otroci.
Ko bi vsaj bilo tako preprosto, kot si nekateri predstavljate: se poročiš in mož in žena zvesto, predano in do konca življenja skrbita drug za drugega in za svoje potomce. Ko bi vsaj bilo tako.[/quote]
Pije, pije vodo tale strah. Zdaj se vsi samo zgovarjajo na koruzništvo, ker ga država dejansko podpira. Ampak nivo poroke ostaja na skrivem precej bolj spoštovan, pa ni važno, le se bodo MON-e v ta stavek zaletele. Ni isto. Če bi bilo vseeno, kot vsi pravitwe, bi šli vsi tist papir podpisat.
Strahospoštovanje ostaja. kljub sto zavezam (otroci), koruzniki ostajajo z eno nogo zunaj za vsak slučaj in predanost je v tem primeru zeeelo dvoumna.[/quote]
Spoštovanje si človek mora zaslužit in mu ni kr dano. Kaj pa koruzniki razmišljajo ti in tebi podobni nikoli ne boste razumeli, v prvi vrsti že zaradi samega dejstva, da ljudi in njihove odločitve ne sprejemate, ampak apriori po njih udrihate, ker se pač ne skladajo z vašimi. In to tudi spada med zakonske in zunajzakonske težave, ker si eni in drugi v glavo zabijate kalupe, ki so edini pravi in pravilni, presojate in bluzite preveč o odločitvah in življenjih drugih, premalo pa pred svojim pragom pometate. Poroka je institut, ki obstaja v takšni ali drugačni obliki že tisočletja če hočeš, njen namen in pomen pa se je prav tako dolgo spreminjal. Šele v novejšem oz. zelo modernem času, je poroka dejansko definirana oz. pričakovana kot zaveza dveh, ki se ljubita, spoštujeta, itd. Skozi razvoj je šlo za najbolj primernega partnerja oz. partnerico, primernost pa se je opredelila glede na to, kateremu “sloju” si pripadal. Tako da ne ga srat, da gre za neke bolj trdne ljubezenske vezi in kako naj bi od nekdaj bilo tako. Po kriteriju ljubezni se nobena od mojih babic ne bi poročila, ker se moji dedki niso zdeli primerni, sta obe kr morali lepo pobegnit od doma in prestat marsikaj. Edino kar je res je dejstvo, da je zakonska zveza še vedno pravno bolj trdna, čeprav so pravne posledice delitve premoženja in otrok izenačene z zakonskimi. In če pogledam to trdnost, lahko rečem, da je morda to res prednost, ko zadeve štimajo, ko pa ne, pa ta trdnost ni ravno prednost.
Skratka, čustvena zrelost dveh oseb, ki želita gradit na skupnem življenju, otrocih in prihodnosti in to dejansko počneta, ni pogojena s tem ali izvedeta obred ali ne. So pa obredi nek simbol, neko dejanje, ki nekaterim nekaj pomenijo in se s tem identificirajo ter najdejo neko osebno zadovoljstvo. Nekateri pa pač ne. Kdo je zdaj boljši kdo pa slabši? Sigurno je boljši tisti, ki počne nekaj kar ga zadovoljuje, osrečuje oz. tudi njegovega partnerja.
Nikoli pa ni in ne bo dobro, da sodiš o drugih v nečem, kar ne ustreza tvojim predstavam in merilom.
Pije, pije vodo tale strah. Zdaj se vsi samo zgovarjajo na koruzništvo, ker ga država dejansko podpira. Ampak nivo poroke ostaja na skrivem precej bolj spoštovan, pa ni važno, le se bodo MON-e v ta stavek zaletele. Ni isto. Če bi bilo vseeno, kot vsi pravitwe, bi šli vsi tist papir podpisat.
Strahospoštovanje ostaja. kljub sto zavezam (otroci), koruzniki ostajajo z eno nogo zunaj za vsak slučaj in predanost je v tem primeru zeeelo dvoumna.[/quote]
Spoštovanje si človek mora zaslužit in mu ni kr dano. Kaj pa koruzniki razmišljajo ti in tebi podobni nikoli ne boste razumeli, v prvi vrsti že zaradi samega dejstva, da ljudi in njihove odločitve ne sprejemate, ampak apriori po njih udrihate, ker se pač ne skladajo z vašimi. In to tudi spada med zakonske in zunajzakonske težave, ker si eni in drugi v glavo zabijate kalupe, ki so edini pravi in pravilni, presojate in bluzite preveč o odločitvah in življenjih drugih, premalo pa pred svojim pragom pometate. Poroka je institut, ki obstaja v takšni ali drugačni obliki že tisočletja če hočeš, njen namen in pomen pa se je prav tako dolgo spreminjal. Šele v novejšem oz. zelo modernem času, je poroka dejansko definirana oz. pričakovana kot zaveza dveh, ki se ljubita, spoštujeta, itd. Skozi razvoj je šlo za najbolj primernega partnerja oz. partnerico, primernost pa se je opredelila glede na to, kateremu “sloju” si pripadal. Tako da ne ga srat, da gre za neke bolj trdne ljubezenske vezi in kako naj bi od nekdaj bilo tako. Po kriteriju ljubezni se nobena od mojih babic ne bi poročila, ker se moji dedki niso zdeli primerni, sta obe kr morali lepo pobegnit od doma in prestat marsikaj. Edino kar je res je dejstvo, da je zakonska zveza še vedno pravno bolj trdna, čeprav so pravne posledice delitve premoženja in otrok izenačene z zakonskimi. In če pogledam to trdnost, lahko rečem, da je morda to res prednost, ko zadeve štimajo, ko pa ne, pa ta trdnost ni ravno prednost.
Skratka, čustvena zrelost dveh oseb, ki želita gradit na skupnem življenju, otrocih in prihodnosti in to dejansko počneta, ni pogojena s tem ali izvedeta obred ali ne. So pa obredi nek simbol, neko dejanje, ki nekaterim nekaj pomenijo in se s tem identificirajo ter najdejo neko osebno zadovoljstvo. Nekateri pa pač ne. Kdo je zdaj boljši kdo pa slabši? Sigurno je boljši tisti, ki počne nekaj kar ga zadovoljuje, osrečuje oz. tudi njegovega partnerja.
Nikoli pa ni in ne bo dobro, da sodiš o drugih v nečem, kar ne ustreza tvojim predstavam in merilom.[/quote]
Skrajno zanimivo je, da jaz recimo, ki sem poročena in niti slučajno ne želim nikogar obsojati, ki ni, ne smem napisati replike na izjave, ki mi delujejo nekoliko dvoumne in slabo podprte. medtem, ko se tisti, ki pač zagovarjajo koruzništvo lahko neomejeno norčujejo iz porike, iz tistih, ki so bili pripravljeni podpisati zavezo, bilokakšno, cerkveno, civilno, nima veze.
Jaz skušam biti vedno strpna in vljudna ter nikoli ne udriham kar povprek. Skušam ne aliti osebkov, čeprav sem anonymus, ti pa si prosim še enkrat preberi svoje črno obarvane vrstice in iskreno premisli, če so izraz strpnosti in spoštovanja.
Spoštovanje si človek mora zaslužit in mu ni kr dano. Kaj pa koruzniki razmišljajo ti in tebi podobni nikoli ne boste razumeli, v prvi vrsti že zaradi samega dejstva, da ljudi in njihove odločitve ne sprejemate, ampak apriori po njih udrihate, ker se pač ne skladajo z vašimi. In to tudi spada med zakonske in zunajzakonske težave, ker si eni in drugi v glavo zabijate kalupe, ki so edini pravi in pravilni, presojate in bluzite preveč o odločitvah in življenjih drugih, premalo pa pred svojim pragom pometate. Poroka je institut, ki obstaja v takšni ali drugačni obliki že tisočletja če hočeš, njen namen in pomen pa se je prav tako dolgo spreminjal. Šele v novejšem oz. zelo modernem času, je poroka dejansko definirana oz. pričakovana kot zaveza dveh, ki se ljubita, spoštujeta, itd. Skozi razvoj je šlo za najbolj primernega partnerja oz. partnerico, primernost pa se je opredelila glede na to, kateremu “sloju” si pripadal. Tako da ne ga srat, da gre za neke bolj trdne ljubezenske vezi in kako naj bi od nekdaj bilo tako. Po kriteriju ljubezni se nobena od mojih babic ne bi poročila, ker se moji dedki niso zdeli primerni, sta obe kr morali lepo pobegnit od doma in prestat marsikaj. Edino kar je res je dejstvo, da je zakonska zveza še vedno pravno bolj trdna, čeprav so pravne posledice delitve premoženja in otrok izenačene z zakonskimi. In če pogledam to trdnost, lahko rečem, da je morda to res prednost, ko zadeve štimajo, ko pa ne, pa ta trdnost ni ravno prednost.
Skratka, čustvena zrelost dveh oseb, ki želita gradit na skupnem življenju, otrocih in prihodnosti in to dejansko počneta, ni pogojena s tem ali izvedeta obred ali ne. So pa obredi nek simbol, neko dejanje, ki nekaterim nekaj pomenijo in se s tem identificirajo ter najdejo neko osebno zadovoljstvo. Nekateri pa pač ne. Kdo je zdaj boljši kdo pa slabši? Sigurno je boljši tisti, ki počne nekaj kar ga zadovoljuje, osrečuje oz. tudi njegovega partnerja.
Nikoli pa ni in ne bo dobro, da sodiš o drugih v nečem, kar ne ustreza tvojim predstavam in merilom.[/quote]
Skrajno zanimivo je, da jaz recimo, ki sem poročena in niti slučajno ne želim nikogar obsojati, ki ni, ne smem napisati replike na izjave, ki mi delujejo nekoliko dvoumne in slabo podprte. medtem, ko se tisti, ki pač zagovarjajo koruzništvo lahko neomejeno norčujejo iz porike, iz tistih, ki so bili pripravljeni podpisati zavezo, bilokakšno, cerkveno, civilno, nima veze.
Jaz skušam biti vedno strpna in vljudna ter nikoli ne udriham kar povprek. Skušam ne aliti osebkov, čeprav sem anonymus, ti pa si prosim še enkrat preberi svoje črno obarvane vrstice in iskreno premisli, če so izraz strpnosti in spoštovanja.[/quote]
Se strinjam z metulko, s tabo pa nikakor. Res ne razumeš, kaj si napisala. “pije, pije vodo tale strah” npr. Tega ne veš in nikoli ne boš vedela, zato taka TRDITEV niti slučajno ni umestna in NI strpna, ampak obsojajoča. In, točno to počneš kar ti je Metulka napisala.