zaščititi stanovanje/avto/okolico zaradi otrok
Denimo, da imate enega, dva, tri otroke. Recimo mlajše tam nekje do 5 let starosti.
Kupite nov avto, no, pa to ni pogoj…otroke vozite tudi v starem avt, seveda. Ali boste obrnili na zadnjih vratih tisti zatič, tisti krogec, ki onemogoči otroku, da bi z notranje strani odprl vrata (stoječega avtomobila ali celo med vožnjo)? Dodatnih stroškov 0 EUR, čas, ki ga ta operacija zahteva cca 30 sekund.
Opremljate stanovanje. Ena notranja vrata imajo okvir, kot polnilo pa je predvidena šipa. Boste izbrali navadno steklo, lomljivo, ali boste izbrali kaljeno steklo (v primeru razbitja se sesuje v “riževa zrna” oz. zaščitno folijo v steklu (v primeru razbitja steklo poči, folija ga pa pridrži, in razbito steklo ne gre v črepinje). Dodatnih stroškov cca 70 EUR/kvadratni meter šipe.
Zanima me, če raje izberete preventivo ali se vam to ne zdi toliko pomembno in ste toliko prepričani v svojo vzgojo, da ste milijon procentno sigurni, da otroku ne bo prišlo nikoli na pamet odpirati vrat med vožnjo ali razbijati z vrati oz. stati poleg vrat v primeru prepiha in posledičnega razbitja stekla? Ali raje obrnete en krogec oz. date 100 eur za kaljeno šipo ali ne date tega denarja in potihem upate, da se ne bo zgodila nesreča?
Varnost otroka v prometu in doma mi je na prvem mestu.
Vtičnice zaščitene, neprimerne stvari (zdravila, ipd) pospravljena stran iz dosega. Na steklo še nisem pomislila, ampak hvala.
V avtu: zaenkrat odličen avtosedež, ko bo lahko odpirala vrata, bom zavarovala.
Pa nisem noben paranoik, ji pustim, da pade, da se tudi česa sama nauči.
Ampak ne razumem pa, da pri zadevah, ki so lahko (in to hitro!) življenskega pomena, kdo špara, ne razmisli, semu ne zdi pomembno.
V stanovanju ni nobenih nihajnih ali steklenih vrat. V prvi vrsti zaradi otrok (sva upoštevala pri gradnji hiše). Vsi vogali so bili (zdaj niso več) zaščiteni, vse vtičnice imajo še zmeraj varovala (tega me je najbolj strah). Za na stopnice imamo ograjico (zdaj jo sicer že oba odpreta, ko sta večja).
Vsa čistila imam v kopalnici na najvišjem možnem mestu (jih še jaz komaj dosežem).
Zdravila so v kuhinji tako visoko, da si moram še jaz pristaviti stol.
Pri nakupu otroških sedežev sva v prvi vrsti upoštevala varnost. Otrok NIKOLI ne voziva nepripetih. Ostalih ukrepov v avtu nimamo, ker se še nikoli ni zgodilo, da bi kateri poskušal odpreti vrata ali kaj takega.
Najbrž je še kaj. Skratka mislim, da smo za “osnovno” varnost poskrbeli. Že tako se prevečkrat zgodijo razni padci, buške, potolčena kolena….ampak se mi zdi, da je to pač en del odraščanja. Se spomnim, da sva tudi s sestro vedno imeli potolčena kolena.
Ne bi si pa nikoli odpustila, če bi imela prometno nesrečo in bi moj otrok umrl, ker ne bi bil pripet vvranostnem sedežu. Ali pa, da bi pojedel zdravila/čistila, ker jih jaz nisem pospravila…
Že tako se lahko zgodi milijon stvari.
niti malo.
v zadnjem času, ko smo se z nekaj drugimi družinami zmenili, da otroke popoldne vozimo skupaj (druženje) enkrat eni, drugič drugi, sem ugotovila, da dve mame od treh niso imele pojma, da se zadnja vrata sploh da zaščitit proti odpiranju, da za to skrbijo moži…kljub temu…vrata so se od znotraj lahko odprla.
Odkar se je moč oče močno porezal, ko se je ponesreči zaletel v ena taka vrata s steklom, niti pomislim ne, da ne bi dala varnih stekel po vratih v hiši. Kar se zatiča v avtu tiče ravno tako. Ko sem dobila prvega otroka smo to naštimali in bo tako dokler ne bodo vsi otroci najmanj 10 let. Pa tudi vse ostalo po hiši in okolici gledam da je čimbolj varno. Raje zaščitim, kot pa da se potem tepem po glavi če se otrokom ali pa nam odraslim kaj zgodi (seveda kaj takega kar bi se lahko preprečilo).
niti malo.
v zadnjem času, ko smo se z nekaj drugimi družinami zmenili, da otroke popoldne vozimo skupaj (druženje) enkrat eni, drugič drugi, sem ugotovila, da dve mame od treh niso imele pojma, da se zadnja vrata sploh da zaščitit proti odpiranju, da za to skrbijo moži…kljub temu…vrata so se od znotraj lahko odprla.[/quote]
Stavim pa, da znajo navodila za mikrovalovko na pamet, za avto se jim pa verjetno niti ne sanja, kje jih sploh imajo.
Šipe na vratih so pa neugodne tudi za odrasle. Tudi tak primer poznam.
No, zdaj imamo večinoma že varčne žarnice, ki se ne segrevajo, jaz sem jih v namiznih svetilkah imela že prej, tudi zaradi otrok (pa tudi sama sem se včasih spekla), pa so mi kakšni starši znali zabrusiti, naj se otrok kar nauči, da je to “ajs”. Ma ne vem no, tudi če se ne nauči vsega na lastni koži.
No, no, vse z neko mero zdrave pameti…
Če pomislim nazaj – doma smo odraščali 4 mulci:
– vtičnic nismo imeli zaščitenih, pač so nas natrenirali, da niso za igro in smo dojeli,
– steklo na vratih je bilo navadno, enkrat sva se z bratom porezala, ko sva ga razbila, pa ni bilo hujšega
– med vožnjo se nismo smeli zafrkavati z odpiranjem in spuščanjem oken, vrat itd. Če je kdo kaj takega pomislil, je mama ustavila avto in je bilo z vožnjo konec.
– čistila so bila pod koritom in nekako smo vedeli, da so tisto čistila in zato strupi in jih nismo lokali
– zdravila pa so bila v nam nedosegljivi omarici
Imam otroka, ne razmišljam, kako bi mu odpravila s sveta (no, OK, iz stanovanja, avtomobila, okolice) vse potencialne nevarnosti, pač pa ga vzgajam – učim z besedo in zgledom.
Saj je kdaj padel, se potolkel, se porezal, tudi električni pastir ga je (na srečo blago) stresel – ampak, ej, iz izkušenj se učimo.
Najbrž je najlažje recimo zaščitit vtičnico, samo hudič bo nastal, ko bo to zaščiteno dete nekje na obisku in bo šlo testirat zanimivo stvar, ki jo doma skrivajo….
Trije predšolski otroci.
Tisti zatič pri zadnji vratih seveda uporabljam, moram, ker …pač, živahne deklice.
Vtičnice sem imela zaščitene par let, zdaj je povečini vse že nekako odpadlo, interesa po vtikanju ni več, tudi so doumele, da ne smejo … zato novih zaščit ne dokupujem.
Ena težka steklena vrata sem na eni strani zablokirala, ker si je enkrat ena skor prst preščipnila na pol.
Zaščitila sem še dve kuhinski omarici, ki sta bili najbolj atraktivni takrat. In jih je tako minilo v treh dneh …
Ostalega nisem ščitila, mislim robov miz ipd.. Pardom, sem, na stopnišču sem zgoraj in spodaj dala zaščitno ograjico. To je bila kar nuja. Zgornja se je že pokvarila, nove ne bom kupovala, spodaj še deluje, je sicer en potrebujemo, in dokler ne bom belila in pote lukenj filala, bo tam, saj včasih jo zaprem, da nehajo noret gor in dol in se končno spravijo za mizo.
Padcev in bušk je bilo v teh parih letih na stotine. Zdaj so bolj na vrsti raznorazne plavice in odrgnine …
Jaz nimam in ne bom imela varčnih žarnic. Ker so veliko bolj škodljive okolju od navadnih žarnic.[/quote]
V to nekoliko dvomim, ker kmalu sploh ne boš več dobila navadnih žarnic. Razen če imaš doma zalogo za 50 let.[/quote]
Tud jaz sem ruknila stran tistih par varčnih žarnic. Zaradi toksičnosti in tud obupne svetlobe, ki jo oddajajo. Navadne žarnice pa bodo, brez skrbi, ostale.
Moja hčerka je odprla vrata med vožnja. Ne bom nikoli pozabila tiste panike. Od takrat so vrata zaklenjena. Odprla jih je s sedeža.
Vtičnice niso bile nikoli zaščitene. Tukaj je bila preventiva opozarjanje. Otroka navsezadnje ni zmeraj doma in ne moreš od vseh zahtevati, da zaščitijo vtičnice zaradi tvojega otroka.
Ograjice na stopnicah nismo imeli, ker vodijo iz spodnjega štuka gor, zgoraj pa je bil v posteljici. Otroka smo zgodaj naučili, kako se plazi po stopnicah, potem pa hodi. Niti en otrok se nam ni zvrnil po njih.
Samo jaz. :)) Se pa panično bojim stekla, raznih nezavarovanih lukenj, prepadov. In avtomobilov.
jaz osebno raje vzgajam s “figo v žepu” – torej – zatič v avtu imam nastavljen tako, da vrat ne morejo odpreti, otroku pa večkrat obnovim pravila obnašanja v avtu. tako da vrat niti ne poskusi odpreti, ne bom pa dala roke v ogenj, da se to iz katerega koli razloga ne more zgoditi. važno je, da otrok ne pade iz avta. preventiva me ne stane nič.
veš, tale vzgoja z zgledom – lepo te prosim, ali tvoj otrok še nikoli ni nič naredil, kar ti ne delaš? glej, pri nas doma odrasli ljudje (torej mož in jaz) nikakor ne mečeva hrane s krožnikov po zraku, pa je naš starejši sine to že naredil. enkrat samkrat, a je naredil. kako mu je to prišlo na pamet, kje je to videl, ali je imel samo slab dan in je hotel nekaj dokazat sebi ali nam, mi tega ne vemo, dejstvo je, da je zabrisal nek krompir v zrak, da se je potem razletel po mizi. Seveda sva z možem takoj reagirala in nikdar in nikoli več ni niti poskusil metat hrane, ampak….ampak čisto lahko ta poskus apliciram na odpiranje vrat. Za vzgojo otroka delam najboljše, kar znam in z najboljšim orodjem kar znam in vedno dajem dober zgled, ne bi pa dala roko v ogenj…