Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Slaba vest po postavljanju meja pri otroku

Default avatar

Užaloščen oče

KAJ SEM STORIL NAPAK?

Moj 4 letnik je hotel "zalivati", kot večkrat vidi mene. Tudi te dni, ko ni bilo potrebno, ko je bilo vse mokro.

Dovolil sem mu le 4 drevesca; zalival jih je. Do sem vse v redu. Nato pa je vodo zlival po travi rekoč: "Še travico bom zali." Sem rekel NE. Se obrnem in delam nekaj drugega, on pa spet poliva po tleh, da je že vse cmakalo. Še enkrat sem ga opomnil. Še vedno nič. Nato pa sem mu vzel cev na silo iz rok.

Seveda se je mali drl. Meni pa hudo in slaba vest. Imam vseskozi pred očmi.

A je bilo to postavljanje prave meje pri otroku? Kaj bi vi na mojem mestu?

Veste, res nimam izkušenj z otroki. Ta je moj, bivša se me je po porodu odkrižala in so ti stiki z otrokom prava katastrofa.
Default avatar

jazzzzz

Pol bi se morala jest že požrt.Normalno,da otroku vzames stvar ,ki je ne sme,kaj pa boš drugega.Vsaj zelo malim,če je pa že večji se pa pogovori z njim.
Default avatar

brklc

Ne boj se biti moški! Ne boš naredil bistvene škode otroku če boš vstajal na svojem. Zaenkrat nevede, kasneje pa namenoma, ga boš naučil samozavesti. Večno ti bo hvaležen! Sam občasno delam z otroci ločenih. V dno duše se mi smilijo fantje ki odraščajo ob mamicah. Prirojeno imajo moškost, privzgojeno pa ženskost. V kakršnikoli situaciji se že znajdejo, vedno so v sebi dvolični in neodločni... Da ne govorim o samskih dekletih, ko razočarano ugotavljajo da ni več pravih moških... Tudi MONovke so očitno povečini brez, zato pa so njihovi sončki najzlatejši...

Bodi dedc!!!
Default avatar

gossenica

Povsem pravilno si odreagiral, ne imeti slabe vesti. Ob postavljanju mej se ne oziraj na čustveno izsiljevanje.
Default avatar

permiss

Super, da si vztrajal. Veš kako narobe bi bilo, če bi dovolil, da lahko dela vse, kar hoče. Je pa za tako vzgojo potrebnega veliko več potrpljenja in živcev. Za otroka pa seveda sam veš, da je veliko boljše, če mu postaviš meje in pri njih vztrajaš (!!!).

Se sicer bojim, da je že marsikaj zamujenega, ampak bolj pozno kot nikoli ...

Pa veliko uspeha in volje še naprej!
Default avatar

pod psevdonimom

BMW540 ima preveč časa :))))
Default avatar

toygirl

Povsem pravilno si ravnal, da si otroka opozoril in to dvakrat, nato pa mu stvar vzel in mu dal vedeti, da je dovolj zalil.

Morda bi bilo dobro, če bi otroka, ko si videl, da se cmeri, stisnil k sebi ali pa mu dal kakšno drugo igračko v roke, da se s čim drugim zamoti, kajti otroci hitro pozabijo eno igračo in se zamotijo z drugo.
Default avatar

ksenjiiica

Ne vem, ali je bilo to postavljanje mej, meni je izraz tako in tako zoprn. Lej, otroci pač težko nehajo početi stvari, ki so jim v veselje. Jaz sem v takih primerih - moji so že večji - vedno pretehtala, kaj je več vredno: hec ali neko moje pravilo. Če je šlo za kakšne nevarne reči (recimo tolčenje, razbijanje itd.) sem vedno vzela, ne glede na jok in stok. Pri vodi pa sem recimo precej bolj popustljiva - ker je tudi meni v zabavo. Pa kaj, če je moker. Pa kaj, če je travica malo bolj zalita. Saj bi se sam od sebe naveličal čez nekaj minut. Nikar ne skrbi, otrok ne bo imel zaradi tega nobenih travm, narobe pa je, da jih imaš TI. Ker: pri postavljanju mej, če že hočeš, gre v bistvu za postavljanje mej SEBI. Če mene res moti, da poliva, to otroku povem - in ga opozorim, da mu bom vzela. Če ne zaleže, mu seveda vzamem. In potem nimam nič slabe vesti, da sem mu vzela, zakaj pa? Nauči se sprejeti odgovornost za svoja dejanja, to je od vsega najbolj pomembno. Odrasli imamo različne stopnje tolerance in to ni nič narobe, otroci se naučijo živeti z marsičem. Ampak moramo stati sami za seboj, to je od vsega najbolj pomembno, tako tudi otrokom pokažemo, kaj so naše vrednote, kaj so naša merila, kje so naše meje - in potem se bodo tudi oni naučili stati za svojimi.
Default avatar

brklc

ksenjiiica je napisal/a:
Ne vem, ali je bilo to postavljanje mej, meni je izraz tako in tako zoprn. Lej, otroci pač težko nehajo početi stvari, ki so jim v veselje. Jaz sem v takih primerih - moji so že večji - vedno pretehtala, kaj je več vredno: hec ali neko moje pravilo. Če je šlo za kakšne nevarne reči (recimo tolčenje, razbijanje itd.) sem vedno vzela, ne glede na jok in stok. Pri vodi pa sem recimo precej bolj popustljiva - ker je tudi meni v zabavo. Pa kaj, če je moker. Pa kaj, če je travica malo bolj zalita. Saj bi se sam od sebe naveličal čez nekaj minut. Nikar ne skrbi, otrok ne bo imel zaradi tega nobenih travm, narobe pa je, da jih imaš TI. Ker: pri postavljanju mej, če že hočeš, gre v bistvu za postavljanje mej SEBI. Če mene res moti, da poliva, to otroku povem - in ga opozorim, da mu bom vzela. Če ne zaleže, mu seveda vzamem. In potem nimam nič slabe vesti, da sem mu vzela, zakaj pa? Nauči se sprejeti odgovornost za svoja dejanja, to je od vsega najbolj pomembno. Odrasli imamo različne stopnje tolerance in to ni nič narobe, otroci se naučijo živeti z marsičem. Ampak moramo stati sami za seboj, to je od vsega najbolj pomembno, tako tudi otrokom pokažemo, kaj so naše vrednote, kaj so naša merila, kje so naše meje - in potem se bodo tudi oni naučili stati za svojimi.
Blagor tvojim otrokom...
Default avatar

na ja

Celo uzakonit so šli "nič po riti". Meni v isti sapi psiholog govori, da nihče ne ve, kaj storiti, kako vzgajati, da se dva psihologa med seboj ne strinjata...

hkrati mi je pa ob eni priložnosti rekel, da se mi bo maščevalo, če bom otroku na silo vzela računalnik stran.
Default avatar

ja....

Če tako postavljate meje , imate lahko vsi slabo vest ! NE ! NE ! SEM TI REKEL NE ?
Pa saj je pred teboj štirileten otrok ! Poveš zakaj ni dobro za travico , skupaj vodo zapreta , pospravita cev ! Koliko lepih načinov je , da otrok dojame , da je ne ! Malo se zamislite ! In to gledam v trgovinah , na cesti , povsod ! A SEM TI REKLA NE ?
Default avatar

kombouch

brklc je napisal/a:
Ne boj se biti moški! Ne boš naredil bistvene škode otroku če boš vstajal na svojem. Zaenkrat nevede, kasneje pa namenoma, ga boš naučil samozavesti. Večno ti bo hvaležen! Sam občasno delam z otroci ločenih. V dno duše se mi smilijo fantje ki odraščajo ob mamicah. Prirojeno imajo moškost, privzgojeno pa ženskost. V kakršnikoli situaciji se že znajdejo, vedno so v sebi dvolični in neodločni... Da ne govorim o samskih dekletih, ko razočarano ugotavljajo da ni več pravih moških... Tudi MONovke so očitno povečini brez, zato pa so njihovi sončki najzlatejši...

Bodi dedc!!!
Kako se pa to kaže pri fantih, ki odraščajo brez očeta? Kaj pa punce, ki odraščajo brez očeta, imajo tudi posledice?
Default avatar

jazzzzz

Moje dva , noben , nista odreagirala še smejala sta se mi...Ne vem kaj nisem probala,mislim,da ne obstaja noben prijem...Pač z otroci je v mojem primeru treba nekako iz trenutka v trenutek in samo moliš ,da nisi zaj.......Niso vsi enaki,eni so ubogljivi,eni dojamejo,ko jim enkrat rečeš ne,eni pa se ti v faco smejijo...Pa bodi pameten!
Default avatar

mandarine tree

Se strinjam z Ja..., če razlaga zakaj je NE odpove in otrok samo trmari, potem pa šele tvoje postopanje. Ne moreš pa kar štartat z NE, pač pa z razlago, nadomestno zadolžitvijo...karkoli bi mu lahko rekel, da bosta počela, ko bosta pospravila cev, ker so se rastline odžejale in bi jim dodatna voda škodila, pa še ekološko ni, ker voda je dragocenost...ne vem, bi šla pa sosedovo muco pogledat, kaj dela...karkoli...

Drugače pa se moraš zavedati dejstva, da postavljanje meja pomeni tudi varnost. Ti si tam zato, da otroka zaščitiš, usmerjaš, varuješ. In mevža od očeta (in seveda tudi matere), ki se lastnega otroka boji kot vrag križa pač ni objekt, na katerega se bi lahko otrok 100% zanesel, se z njim istovetil in se počutil povsem varnega v odnosu z njim. Otrok pa vse to za zdrav razvoj potrebuje.

Oglasi se še kaj.
Default avatar

brklc

kombouch je napisal/a:
Kako se pa to kaže pri fantih, ki odraščajo brez očeta? Kaj pa punce, ki odraščajo brez očeta, imajo tudi posledice?
Fantje: neodločni, nesposobni, nezainteresirani, hitro obupajo, k dejavnostim pristopajo pretirano čustveno, boječi, mehkužni, izredni čustveni manipulatorji, nagnusno žleht, podmukli, nejasni v izražanju, deviacije v spolnosti, samo navidezno kolegialni, pretirano uslužni, vodljivi, bolehni...

Dekleta: večne iskalke princa, amazonke, prodajalke telesa, nikoli zadovoljne, pretirano melanholične, čustveno nesamostojne, imajo veliko starejše (praviloma nesamostojne) fante, privlačijo spolne iztirjence, kešp***e, pretirano dobrodelne, dobre gospodinje, lene, izredno rade se cartajo, u pikce pa vejce se šminkajo, vedno trendovsko oblečene, nemarne, neodporne za bolezni notranjih organov, rade imajo "moške" športe, karieristke, paničarke...

Oboji dovzetni za depresije vseh vrst, potencialni samomorilci, pretirano extro ali introvertirani, težko ali preveč zaslužijo, odnosno čustvujejo z lastnimi otroci, incestoidni, narcisoidni, nasilni...

Degeneracija lika očeta in nepriznavanje njegove vrednosti je največji, in najdaljši, z najbolj pogubnimi posledicami, genocid, ki se je kdajkoli zgodil.

Na drugi strani, pa je tudi poveličevanje očetovstva (moškosti) tudi zelo pogubno.

Otrok mamo potrebuje da ga privede na svet, mu v otroški dobi nudi brezpogojno ljubezen. Očeta pa, da ga v svet uvede, mu nastavi meje, mu pomaga sestaviti lastno osebnost, in ga
odpusti iz družine. Oče in mama sta enakovredna in oba potrebna. Ko je otrok "pri materi", oče skrbi za njiju, Ko je pa "pri očetu" pa mama za njiju. Ko otrok "odleti", natopi v njegovi izvorni družini t.i. "obdobje praznega gnezda", kjer se oče in mama ponovno srečata kot partnerja.

Samo moje mnenje...
Default avatar

ahjoj

brklc je napisal/a:
kombouch je napisal/a:
Kako se pa to kaže pri fantih, ki odraščajo brez očeta? Kaj pa punce, ki odraščajo brez očeta, imajo tudi posledice?
Fantje: neodločni, nesposobni, nezainteresirani, hitro obupajo, k dejavnostim pristopajo pretirano čustveno, boječi, mehkužni, izredni čustveni manipulatorji, nagnusno žleht, podmukli, nejasni v izražanju, deviacije v spolnosti, samo navidezno kolegialni, pretirano uslužni, vodljivi, bolehni...

Dekleta: večne iskalke princa, amazonke, prodajalke telesa, nikoli zadovoljne, pretirano melanholične, čustveno nesamostojne, imajo veliko starejše (praviloma nesamostojne) fante, privlačijo spolne iztirjence, kešp***e, pretirano dobrodelne, dobre gospodinje, lene, izredno rade se cartajo, u pikce pa vejce se šminkajo, vedno trendovsko oblečene, nemarne, neodporne za bolezni notranjih organov, rade imajo "moške" športe, karieristke, paničarke...

Oboji dovzetni za depresije vseh vrst, potencialni samomorilci, pretirano extro ali introvertirani, težko ali preveč zaslužijo, odnosno čustvujejo z lastnimi otroci, incestoidni, narcisoidni, nasilni...

Degeneracija lika očeta in nepriznavanje njegove vrednosti je največji, in najdaljši, z najbolj pogubnimi posledicami, genocid, ki se je kdajkoli zgodil.

Na drugi strani, pa je tudi poveličevanje očetovstva (moškosti) tudi zelo pogubno.

Otrok mamo potrebuje da ga privede na svet, mu v otroški dobi nudi brezpogojno ljubezen. Očeta pa, da ga v svet uvede, mu nastavi meje, mu pomaga sestaviti lastno osebnost, in ga
odpusti iz družine. Oče in mama sta enakovredna in oba potrebna. Ko je otrok "pri materi", oče skrbi za njiju, Ko je pa "pri očetu" pa mama za njiju. Ko otrok "odleti", natopi v njegovi izvorni družini t.i. "obdobje praznega gnezda", kjer se oče in mama ponovno srečata kot partnerja.

Samo moje mnenje...
bla bla bla samo nakladanje brez repa in glave, dokazov za te veleume najbrž nimaš....
Default avatar

bušibu

Moj ga je nazadnje kregal, mu tudi povedal, da če ne bo naslednjič ubogal da jih bo dobil po riti, pa mu je mali 3 leta rekel: Oči zakaj se dereš, nimam te rad. Tamal je itak tulil, dedec pa tud skoraj jokal, ker mu je mali rekel, da ga nima rad.

Jaz sem lepo ležala naprej na sedežni in malo mi je na smeh povleklo, pa sem se obrnila, da me mulo ne bi videl, da se smejim.
Default avatar

WildWind

Užaloščen oče je napisal/a:
KAJ SEM STORIL NAPAK?

Moj 4 letnik je hotel "zalivati", kot večkrat vidi mene. Tudi te dni, ko ni bilo potrebno, ko je bilo vse mokro.

Dovolil sem mu le 4 drevesca; zalival jih je. Do sem vse v redu. Nato pa je vodo zlival po travi rekoč: "Še travico bom zali." Sem rekel NE. Se obrnem in delam nekaj drugega, on pa spet poliva po tleh, da je že vse cmakalo. Še enkrat sem ga opomnil. Še vedno nič. Nato pa sem mu vzel cev na silo iz rok.

Seveda se je mali drl. Meni pa hudo in slaba vest. Imam vseskozi pred očmi.

A je bilo to postavljanje prave meje pri otroku? Kaj bi vi na mojem mestu?

Veste, res nimam izkušenj z otroki. Ta je moj, bivša se me je po porodu odkrižala in so ti stiki z otrokom prava katastrofa.
Če ni potrebno zalivati niti drevesec kaj šele trave pač rečeš otroku, da bosta naslednjič ko bodo rastlinice žejne, tokrat pač ni potrebe.......

slaba vest?....hja občutek imam, da ta slaba vest ni povezana z otrokom, ampak bivšo.......
WildWind
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ability is what you're capable of doing.
Motivation determines what you do.
Attitude determines how well you do it.
Default avatar

nemelk

Užaloščen oče je napisal/a:
KAJ SEM STORIL NAPAK?

Moj 4 letnik je hotel "zalivati", kot večkrat vidi mene. Tudi te dni, ko ni bilo potrebno, ko je bilo vse mokro.

Dovolil sem mu le 4 drevesca; zalival jih je. Do sem vse v redu. Nato pa je vodo zlival po travi rekoč: "Še travico bom zali." Sem rekel NE. Se obrnem in delam nekaj drugega, on pa spet poliva po tleh, da je že vse cmakalo. Še enkrat sem ga opomnil. Še vedno nič. Nato pa sem mu vzel cev na silo iz rok.

Seveda se je mali drl. Meni pa hudo in slaba vest. Imam vseskozi pred očmi.

A je bilo to postavljanje prave meje pri otroku? Kaj bi vi na mojem mestu?

Veste, res nimam izkušenj z otroki. Ta je moj, bivša se me je po porodu odkrižala in so ti stiki z otrokom prava katastrofa.
Žal je tako, da je postavljanje meja pri otroku opravilo brez čustev. Pravi se, da se s tem otroku pokaže ljubezen, v resnici pa gre za brezčutno, toda nujno dejanje in samo kakšen psiholog bo v tem videl ljubezen. To je brezčutno, vendar nujno dejanje, če želiš otroka vzgojiti...
Default avatar

rdeca strela

ksenjiiica je napisal/a:
Ne vem, ali je bilo to postavljanje mej, meni je izraz tako in tako zoprn. Lej, otroci pač težko nehajo početi stvari, ki so jim v veselje. Jaz sem v takih primerih - moji so že večji - vedno pretehtala, kaj je več vredno: hec ali neko moje pravilo. Če je šlo za kakšne nevarne reči (recimo tolčenje, razbijanje itd.) sem vedno vzela, ne glede na jok in stok. Pri vodi pa sem recimo precej bolj popustljiva - ker je tudi meni v zabavo. Pa kaj, če je moker. Pa kaj, če je travica malo bolj zalita. Saj bi se sam od sebe naveličal čez nekaj minut. Nikar ne skrbi, otrok ne bo imel zaradi tega nobenih travm, narobe pa je, da jih imaš TI. Ker: pri postavljanju mej, če že hočeš, gre v bistvu za postavljanje mej SEBI. Če mene res moti, da poliva, to otroku povem - in ga opozorim, da mu bom vzela. Če ne zaleže, mu seveda vzamem. In potem nimam nič slabe vesti, da sem mu vzela, zakaj pa? Nauči se sprejeti odgovornost za svoja dejanja, to je od vsega najbolj pomembno. Odrasli imamo različne stopnje tolerance in to ni nič narobe, otroci se naučijo živeti z marsičem. Ampak moramo stati sami za seboj, to je od vsega najbolj pomembno, tako tudi otrokom pokažemo, kaj so naše vrednote, kaj so naša merila, kje so naše meje - in potem se bodo tudi oni naučili stati za svojimi.

Pri nas je bilo zelo podobno. Jaz sem svoje lastne meje precej spustila z mojimi fanti :)

Drugace pa, za vsak "ne" je sledila razlaga, ce je bilo potrebno, tudi podrobna ali demonstracija situacije. Jaz to pogresam pri opisu zaskrbljenega oceta, drugace pa, je bilo v tej situaciji edino pravilno to kar je naredil.