hči non stop jamra
OJ!
Se moram malo spihat, ker sem full žalostna trenutno. Zjutraj zbudim hčerko (6 let) in sina za v vrtec. Se prideta oblečt in prve hčerine jutranje besede: Ne bom tega oblekla, zakaj si mi to pripravila?
Že na splošno je hči taka, da ji nikol nič ne paše, pa ji niso všeč čevlji, ki ji jih kupim, pa ji ni všeč, kaj skuham za kosilo, pa ji ni všeč, kako ji zrihtam frizuro, pa ji ni všeč, kater sladoled kupim. Skratka, nič ji ne paše. Sva se že večkrat skregali zaradi tega, ampak danes mi je pa totalno zabrisalo ven in sem jo zelo grdo nadrla, uporabila tudi par neprimernih besed (npr. smrklja). Zdaj mi je resnično hudo, da se nisem lepše pomenila z njo, ampak tega nenehnega njenega jamranja ne zdržim več!
Kakšen nasvet, prosim.
Pa še to me zanima, ali ve pustite otrokom, da sami izberejo, kaj bojo oblekli ali jim ve pripravite?
LP
Moja je stara 5,5 let. Sva pred časom imeli isti problem glede oblačenja. Stalno jok zjutraj in pritoževanje,da tega pa ona ne bi in podobno. Zdaj ji povem ali bo toplo ali mrzlo in si mora zvečer oblačila pripraviti sama. Tako je mir.
Tudi v trgovino greva skupaj in si sama izbira obutev in oblačila. Seveda ji postavim okvirje predvsem pri čevljih, da se ve med kakšnimi lahko izbira in si izbere in tisto potem nosi.
Glede sladoleda ni težav,je dober vsak, tako da tu nimam kaj pametnega za svetovati.
Pri frizuri je pa tudi tako, da hoče itak imeti samo eno in isto in se sploh ne prerekam z njo in naredim tako kot hoče.
Otroku daj možnost izbire:
– ti pripraviš dve možni kombinaciji
ali
-naj si ona zvečer pripravi kombinacijo oblačil po svoji volji
En dan v tednu naj imata oba (!) otroka možnost sooblikovati jedilnik – recimo v torek izbira glavno jed (med tremi možnostmi, recimo) Jana, v četrtek pa Jure.
Sladoled – poskusi ujeti okus vseh družinskih članov in če ne moreš, se ne obremenjuj.
S frizuro ti ne morem pomagati, moja hči ni prenesla nobenih špang, sponk, elastik itd. na glavi in je hodila kot Bedanec – pa kaj, to je bila njena izbira.
Smrkljica 🙂 opaža, da te njeno nerganje jezi, da tako dobi tvojo pozornost, pa ti pritiska na živec. Nauči se udariti ignore, ko začne jadikovati, presliši jo in počni naprej svoje. Tvojo pozornost si bo morala pridobiti drugače.
oh, če se ti je začelo to dogajat šele sedja pri 6 letih, …….. moja je z tem začela pri dobrih 2.
lej svetujem ti, da jo vzameš v trgovino zraven in naj smaa sodeluje pri nakupu obutve, oblek,… seveda je dobro da greš na ogled prej ti, pol pa izbereš nekja različnih modelov ki so sprejemljivi in jo ko prideta domov povabiš zraven. poveš ji da sedaj pa gresta po nakupih. pelejš jo jasno tja kjer si si nagledala npr. čevelje, in ji najprej prepustiš da si ogleduje, pol pa od začneš kazat čeveljčke in jo spodbujat da jih izbere. že prej pa seveda preden se sploh spravita po nakupih določite meje: kaj vem cena, dolžina/višina petke,…. sandal, superga,… skratka še preden gresta od doma, dogovorita kaj bosta sploh šle kupovat. če v trgovini zatogoti da hoče druga ali kja kar ni v dogovoru pač spokata iz trgovine in gresta znova drugič. itak se ti bo to kar nekajkrat dokler ne odraste še pripetilo, pa na to bodi pripravljena. in vedi še velikokrat boš padla ven, tudi če si bo sama izbrala.
glede oblačil za v šolo, pa naj otrok prejšnji večer sodeluje pri priprvaljanju. pa za vsak slučaj, priprvaita za toplo ali hladno vreme.
Zakaj imam občutek, da je jamranje pri vas nalezljivo? Preberi še enkrat in ugotovi, zakaj to mislim! Če boš njen jamr( in očitno svoj) malo s humorjem vzela,se zasmejala, namesto da 5 letnega otroka jemljš smrtno resno, bodo jutra lepša. Zvečer pa pripavite 2 možnosti in zjutraj naj izbere. Če nič ne izbere, gre v pidžami v vrtec. Tako simpl je to!
Smo imeli nekaj časa tudi jok in mulo zjutraj, da tega pa ne bo oblekla. Predvsem sredi zime bi ona poletna krila in oblekce 🙂 Tu je potem tudi ati rekel odločno ne in smo se pogovorili. In če se nekaj reče, potem tako tudi je, brez debate.
Sedaj vedno pogledava kakšno bo vreme in si zvečer pred spanjem pripraviva kaj bo oblekla. In ni več nobenih cirkusov.
Čevlje in oblačila skupaj kupujeva, predvsem čevlje in jo vedno vprašam če ji je všeč. Če je sitna pa ji kar rečem, boš pa bosa, in se vedno omehča in strinja z izbiro. In to potem tudi nosi.
Pri kosilu se je tudi že zmrdovala – predvsem če je kakšna enolončnica, načeloma pa ne kuham tistega česar vem da moji otroci zares ne marajo – npr. kislo zelje. Včasih vztrajava, včasih popustiva. Če pa ima res finte pa ji rečem da lahko gre od mize ampak ne bo ničesar drugega do večerje, ali pa da ne bo sladice. Bo pač lačna. Pa potem poje in na koncu še zahvali za dobro kosilo 🙂
V glavnem jaz delam na tem da so otroci hvaležni za vse to kar jima z možem nudiva in omogočiva, da jim ni vse samoumevno, da če nekaj ni po njihovo takoj mula, panika, jok…
ja samo tvoja je na pragu pubertete in verjemi mi se bo še stopnjevalo, preden mine. mi smo sedaj z eno nogo že krepko noter (11let) pa še vedno nismo not padli . ampak pri 9 letih si pa vsja moja je lahko, sama izbira kaj obleč kaj ne in tudi pri nakupih si bi morala že dat rečt kaj ja in kaj ne.
ko bodo iz pubertete nam bo pa dolg čas po takih jutrih in dnevih na sploh. no nam najbrž ne, ker ko bo prva prišla ven, bo druga začela.
ja samo tvoja je na pragu pubertete in verjemi mi se bo še stopnjevalo, preden mine. mi smo sedaj z eno nogo že krepko noter (11let) pa še vedno nismo not padli . ampak pri 9 letih si pa vsja moja je lahko, sama izbira kaj obleč kaj ne in tudi pri nakupih si bi morala že dat rečt kaj ja in kaj ne.
ko bodo iz pubertete nam bo pa dolg čas po takih jutrih in dnevih na sploh. no nam najbrž ne, ker ko bo prva prišla ven, bo druga začela.[/quote]
Ja, sej si sama izbira (vsaj večino) ostalo ji pa kupujem po njenem okusu (npr. pajkice in kiklo). Ampak npr. danes je bilo pri nas zjutraj hladno, pa Ji rečem, naj si da eno čist tenko jopco ali majčko, ne, ona ne bo…in seveda – jo zebe in kdo je kriv: MAMI.
Jutri ko bo hladno in dež se bova najbrž cel dan kregali, ker bo hotela nove Ipanema japonke- sandalčke obuti za ven…..itd. ali pa ji rečem zjutraj, če ji pomgam naredit čopek (da ji fajn stisnem) ga noče. Si da špange (si namreč pušča franze oziroam dolge lase, ker si želi, ima pa ful goste in malo skodrane), pred šolo ji popustijo in spet tečna……JOOOOJ.
Ja, zgleda da je res puberteta, ampak kar šok, do zdej je bila tako zelo pridna punčka…..
Sem se prav fajn nasmejala. Je tudi pri nas včasih zabavno. Na srečo pa še nismo v fazi stalnega prizoževanja. 🙂
Je pa zadeva taka: otroci so stari od 2-4 leta. Zvečer gremo skupaj pripraviti obleke za naslednji dan. Jim pokažem nekaj možnosti in se odločita sama. Jaz sem jim izbirala obleke samo prvo leto, potem so morali sodelovati. Včasih ni bilo vse barvno usklajeno, ampak so bili pa veseli, da je “po njihovo”. Tudi pri nakupu novih oblačil vse bolj sodelujejo. Naj si sami izberejo, pa potem to nosijo. Meni je veliko stvari všeč, oni pa pravijo, da nočejo tega in pika. Imajo vso pravico izbire. Moja stvar pa je, da zadevo omejin-tako finančno kot kosovno. In tega se vedno držimo. Vsak ene hlače. Vsak rabi kopalke. Pa gremo in kupimo. Enako je s čevlji. Preletim ceno, kvaliteto, jim dam nekaj modelov na izbiro, pa si izberejo. Se je že zgodilo, da sem domov prinesela odlične čevlje, ki so bili na nogicah 2x. Me je izučilo. Če bi za vsakega dala po 50€ in stvari ne bi nosili…ne vem no, nimam toliko, da mečem čez okno.
Je pa nekaj pomembno. Otrokom dopovedati, da vedno ne morejo dobiti vsega in točno takrat ko si zaželijo. Sej zato pa smo starši, da postavljamo meje.
Pa veliko se probamo pogovarjati, debatirati. Jih je prav zanimivo poslušati, koliko argumentov imajo otroci. Pa zakaj bi kaj imeli, pa kaj bi s to stvarjo počeli. Na koncu ugotovijo, da si sploh ne želijo poganjalčka, ampak bi šli na bazen. 🙂
Avtorica prvega posta, mogoče probajte res punco vključevati v dnevne dogodke. Naj pove, kaj bi jedla, kaj bo oblekla. Preglejta njeno garderobo, pokomentirajta. Enako se pejta enkrat frizerke…naj ona tebe skuštra, potem pa še sebe…ali pa ti njo. Mi se tako afnamo in ugotovimo, kaj komu paše. Pa probajo hoditi v mojih petkah, skrivajo svoje nogice v očijevih čevljih in se jim zdi tko fajn.
Pa vedno želim, da mi otroci pomagajo v kuhinji. Da potem rečemo, da smo skupaj nekaj naredili. Se počutijo tako pomembne in vse je še enkrat boljše kot bi bilo, če bi kuhala sama. Seveda pa vsak sodleuje po svojih zmožnosti, ker so še mlajši otroci.
Tvoja punca vam pa že lahko naredi kdaj kakšno sladico, potreže hrano na mizo, naredi kruhke…skratka začne uživati v pomembnosti in malenkostih. Se pa vse te stvari ne zgodijo čez noč, ampak je treba bit vztrajen. Največji problem je pa vedno čas…
[/quote]
Jo oprosti mi prosim, ampak ne morem si kaj, da se ne bi ob temle namuznila, hihi.
Namreč sem mama petletnega vražička in okrog nas so same “pridne punčke” podobnih starosti kot on. In naš seveda vedno pokasira od njihovih staršev, da kako je lahko tako poreden, one pa tako priiiiiiiiiiiiiiiidne!
In mi tako odleže ko slišim, da ne bojo večno take 😀
Jo oprosti mi prosim, ampak ne morem si kaj, da se ne bi ob temle namuznila, hihi.
Namreč sem mama petletnega vražička in okrog nas so same “pridne punčke” podobnih starosti kot on. In naš seveda vedno pokasira od njihovih staršev, da kako je lahko tako poreden, one pa tako priiiiiiiiiiiiiiiidne!
In mi tako odleže ko slišim, da ne bojo večno take :D[/quote][/quote]
;-))
sva lahko soimenjakinji, mi imamo skoraj 4 letnega vražička…..res vražiček proti starejši….hud živahen vražiček…
mah, važno, da sta zdrava….
Moja je bila tudi taka, večno nezadovoljna. Si je zvečer pripravila za oblečt, pa je bil zjutraj vseeno problem, ker ona si je pa premislila:). Večinoma sem problem rešila tako, da sem ji pustila, da obleče in obuje kar hoče. Včasih so bile grozljive kombinacije, ampak sčasoma se je naučila. Sem si dopovedala, da če je ona sebi všeč, je pravzaprav vse v najlepšem redu, ne? Problem je bil samo v primeru mraza, ko je hotela obuti npr. sandale ali pa sredi zime poletno obleko. Kadar sem videla, da si je zvečer kaj takega naštimala za v vrtec, sem jo pa zjutraj jaz napol v spanju oblekla. To pa v bistvu res deluje, če se ti še tako bedno zdi oblačit otroka pri 6. letih. Ko jo greš zbudit, jo lepo poljubčkaj in jo lepo s prigovarjanjem oblači kar v postelji. Preden se bo dobro zbudila, bo že oblečena in obuta. In, ponavadi bo uspelo, da boste šli od doma brez kreganja. Sicer so se nad tem mojim načinom vsi zgražali (hej, oblači otroka pri teh letih!), ampak jaz sem bila pa pravočasno v službi, pa še neznervirana.
Vsa ostala pritoževanja (hrana ipd..) sem pa mirno preslišala.
Naša 5 letnica ima tudi take izpade, ampak na srečo ne vsak dan. Pri nas deluje, če ji dovolim, da si kakšen kos oblačila izbere sama ali pa jo vprašam kaj želi obleči. Potem pač komentiram, če je tisto primerno za vreme ali ne. Za vikende pa kar pustim, da se obleče kot želi. Ko kupujem oblačila zanjo, je večinoma zraven, tako da že v trgovini pove kaj ji je všeč.
Naj sodeluje, tudi pri oblikovanju jedilnika. Počutila se bo bolj pomembno in srečno. Ko sem moji pupi prvič rekla, danes se pa lahko oblečeš kot želiš, je bila tako pozitivno šokirana, da je celi žlahti o tem razlagala. Potem pa sem jo še pohvalila, da se je zelo lepo oblekla in je bila oh in sploh navdušena.
P veliko sreče.
ma kaj se živciraš za brezveze. zvečer naj si sama pripravi cote pa bo. ko ji greš kupovati obleke jo vzemi sabo. rečeš ji npr.: danes si lahko izbereš 2 majici s kratkimi rokavi in ene hlače do x€. ampak potem od tega ne odstopaš. če bo pametna, trmarila ali izsiljevala jo pelješ iz trgovine in ne dobi nič. simpl. za jest delaj kar hočeš, če bo lačna bo že jedla. drugega ne dobi. zdaj če veš da otrok sovraži eno hrano jo res ne narediš ampak da si pa zmišljuje vsak dan pa ne gre. pa nobenih vmesnih obiskov v hladilniku. če bo en dan ostala lačna še nebo umrla. bo drug dan pojedla vse kar ji boš dala. frizuro naj si naredi sama ali pa ti pove kakšno hoče imeti. če si bo zmišljevala pustiš in odideš in naj si dela sama. sladoled vprašaš kakšen okus bi jedla in potem prineseš takšnega. in vzameš takšnega z več okusi. tu res ni velike filozofije. če ji še kar nebo všeč ga pač nebo jedla. nebo imela nobenih travm če ga nebo jedla.