spodnja tema me je spomnila…
spodnja tema me je spomnila na to, kar se mi mota že od jutra po glavi. Točno na današnji dan sem imela datum, datum za splav. 25. dan mladosti. Ni bil pravi čas, ni se izšlo najprej štalca potem pa kravica, ni bilo službe. Zjutraj grem s cmokom v grlu proti bolnici. Parkiram pred bolnico in stopim iz avta, kjer srečam starega prijatelja še iz osnovnošolskih klopi. Povabi me na kavico. In tortico. Poskšam se izgovoriti, da imam nujni opravek pa se ne da. Kot bi slutil. Ni se dal pregovoriti. In sem šla. Na kavico. In dve tortici. Uro za poseg sem zamudila in kaj sedaj… sem šla.. in se vrnila čez par mesecev, tokrat po štručko 🙂
Danes sem srečna, doma imam zlato punčko, v štalco smo se pred kratkim preselili, služba je pa tudi, ne bajna, je pa redna 🙂 In smo srečni. Bo pa ta dan 25.5. zame vedno prelomnica, z grenkim priokusom nad lastno neumnostjo in neizmerno srečo, da se je “on” pojavil ravno takrat. Sem oklevala že prej ampak strah pred “nimiam vsega” je bil pač močnejši.
ma daj no, nauči se brati, preden zopraš. Avtorica posta pa – verjamem, da je bilo tako namenjeno in super se mi zdi, da se ti je tako izšlo. Jaz bi tudi v preteklosti kmalu naredila tako napako, ker sem zanosila premlada po nekih merilih, danes pa mi ni žal za nič. Bi mi pa bilo, če bi šla delat splav.
Ah dajte no…malo zdrave kmečke pameti in logike nikomur ne bi škodilo.
Tak izmišljen romantičen zapis sodi v literaturo ala “Stražni stolp” ali “Ognjišče”…kolegica gre v kratkem delat splav in zelooo dvomim da bo prej skočila na kofetek pa tortico pa slučajno še termin zamudila….
Tako ali tako, pa greš pred splavom najprej na razgovor k socialni delavki, tako da zgornji post res ne drži vode ( ali pa vsaj trezne pameti)!