Med.Over.Net

Obporodno obdobje

Odgovarjajo: Jasna Dolamič Gričar, družinska terapevtka, vzgojiteljica predšolskih otrok

Porod spremlja veliko sreče in tudi stisk. Izmenjajte izkušnje in se posvetujte s strokovnjaki o porodu, dojenju, skrbi za novorojenčka, čustveni izčrpanosti ...

Jasna Dolamič Gričar , družinska terapevtka, vzgojiteljica predšolskih otrok

Jasna Dolamič Gričar

Črpanje namesto/poleg dojenja (dvojčki)

Default avatar

Barbca

Pozdravljeni!

Imam 4 in pol leta starega fantka, v drugi polovici junija pa pričakujem rojstvo dvojčkov (punčko in fantka). Zelo se jih veselim, seveda pa imam tudi polno skrbi in strahov. Najbolj se mi misli vrtijo okoli dojenja dvojčkov. Že pri prvem otroku sem veliko prebrala o dojenju in se vsega skupaj lotila zelo zavzeto in velikokrat tudi trmasto (najbrž je name najbolj vplivala knjiga Dojenje in materinstvo iz srca). Zdi se mi, da sem pri prvem otroku doživela marsikaj v zvezi z dojenjem - tako lepe trenutke kot težave. Dojila sva se 14 mesecev, od tega prvih 10 mesecev na polno (dodajanje goste hrane od 6. meseca naprej je bilo bolj "za prste umazat"), nato pa je do 14. meseca popolnoma prešel na drugo hrano. Zdaj je to en zelo zdrav, poskakujoč, ves čas nasmejan otrok. Če bi se morala ponovno odločati o vsem glede dojenja, bi ravnala enako.

O dojenju dvojčkov sem že veliko prebrala. Pogovarjala sem se tudi z nekaj mamicami dvojčkov in videla, da so izkušnje zelo različne. Ogromno informacij in idej sem dobila na internetu (tale npr. je lahko zelo navdihujoča, ali pa tudi frustrujajoča: http://www.youtube.com/watch?v=_wPsO8o9G4s&NR=1). Naštudirala sem blazine za dojenje (My Brest Friend Twin vs. EZ-2 od Double Blessing vs. Rika). Tudi precej sem prepričana, da količina mleka pri meni ne bo problem (pri prvem dojenčku sem videla, da je to težavo možno uspešno premagati).

Najbolj pa je v zadnjem času name naredila vtis izkušnja prijateljice, ki se pri svojem drugem dojenčku spopada s podobnimi težavami, kot sem se jaz pri svojem prvem. Ta prijateljica namreč svoje mleko črpa in ga daje svojemu dojenčku po steklenički. Doji le občasno ponoči, vendar pravi, da vedno manj, ker ima dojenček raje stekleničko. Pravi, da je črpanje zanjo (in za dojenčka) lažje in manj obremenjujoče kot dojenje. Tako sem se tudi sama zakopala v to "sceno" in začela o tem raziskovati na internetu. Opazila sem, da je v zvezi s črpanjem ogromna razlika med ameriškimi in slovenskimi mamicami. Pri slovenskih mamicah je črpanje le izhod v sili (praviloma mučen), medtem ko je pri marsikateri ameriški mamici, ki mora zelo hitro po rojstvu otroka nazaj v službo, črpanje samoumevno, če želi svojemu otroku nuditi svoje mleko. Tako je na ameriških spletnih straneh možno prebrati polno pozitivnih izkušenj s črpanjem, medtem ko na naših spletnih straneh tega nisem našla. Naročila sem si tudi eno knjigo na to temo in jo pričakujem v kratkem (http://www.expressyourselfmums.co.uk/br ... umping.htm).

Prosila bi, če bi lahko prebrali moje razmišljanje o tem, da bi se že vnaprej odločila za črpanje (namesto oz. poleg dojenja) in dodali svoje mnenje. Verjetno sem na kaj pozabila, mogoče kje ne razmišljam v pravo smer. Spodaj so navedeni moji "za in proti". Se opravičujem za dolžino (najbrž bo to rekord), ampak krajše žal nisem znala.

Za:
- Z dobro dvojno električno črpalko (mika me Medelina Freestyle) najbrž lahko v krajšem času izčrpam mleko za oba, kot podojim vsakega dojenčka posebej. Prva dva meseca jih sigurno ne bom mogla dojiti hkrati, ker jih ne bom mogla dojiti sede. Pri prvem porodu sem namreč imela prerezan in na več krajih raztrgan presredek in notranje raztrganine kljub ne veliki porodni teži dojenčka (3380g) in relativno majhni glavici. Tudi leže se mi v začetnih mesecih zdi nemogoče dojiti oba hkrati, ker imam dojke sploščene in bradavice vdrte; ne zdi se mi možno pristavljati tako majhnih dojenčkov, če ne ležim na boku (mogoče bi šlo kasneje).
- Mogoče bi imela manj težav z bolečimi bradavicami. Pri prvem dojenčku so me kljub pravilnemu pristavljanju (kar so potrdili v porodnišnici in patronažna sestra) in zaščitni kremi bradavice zelo bolele. Nastavkov nisem uporabljala, ker sem se bala slabše stimulacije in s tem slabše laktacije. Prvi dojenček ni nikoli od blizu videl dude ali stekleničke (da ne bi dobil kašnih idej, da mu dojka ni všeč); tako sem mu dojko velikokrat ponudila tudi za tolažbo, kar ni ravno pripomoglo k manj bolečim bradavicam. Mogoče so me bradavice bolj bolele tudi zato, ker imam vdrte, ves čas "lepo pospravljene" (dojenček jih je znal potegniti ven) in niso vajene dotikov "od zunaj"; dojenje prvega otroka tega ni spremenilo, kot naj bi se po nekaterih virih zgodilo - še vedno so enako lepo pospravljene. Sicer vem, da tudi črpalka lahko povzroči boleče bradavice (mogoče še bolj kot dojenje), vendar sem glede tega precej optimistična; brala sem npr. izkušnje uporabnic Medelinih črpalk, da so z izbiro primernega nastavka (obstaja več različnih velikosti ter trda in mehka varianta) dosegle bistveno zmanjšanje ali odpravo bolečin.
- Pri hranjenju bi lahko sodeloval tudi očka, za katerega imam občutek, da se je pri prvem dojenčku počutil precej odrinjenega, kljub temu, da je bil "glavni" pri podiranju kupčka, previjanju in kopanju. Vendar večino časa je bil dojenček vendarle na mojih prsih. Zdi se mi, da je očka pravi stik s svojim otrokom (in s tem veselje z očetovstvom) vzpostavil šele precej kasneje - po drugem ali celo po tretjem letu starosti otroka. Prav tako bi v hranjenje lahko vključili babice, dedke, tete, strice,...
- Črpanje bi me mogoče manj izčrpavalo, ker bi si lahko čas črpanja enakomerno razporedila in ne bi bila tako odvisna od dojenčkovih potreb. Prvi otrok se je namreč dojil precej neenakomerno - lahko je pol dneva praktično preživel na prsih, potem pa pol dneva prsi ni hotel videti (in seveda nikoli nisem vedela, kdaj bo kako). To je pri meni povzročalo prenapolnjene in boleče prsi v tistih urah, ko se ni dojil (imela sem tudi mastitis). Najbolj pa me je izčrpavalo to, da si nisem mogla splanirati niti pol ure za sebe ali kakšne opravke, ker sem bila ves čas na stand-by. Tudi do tega, da bi spala vsaj tri ure v kosu, nisem prišla - prvih deset mesecev sem spala vsega skupaj tri do štiri ure na dan po obrokih (kljub temu, da sem imela zelo dobro podporo moža, ki je popolnoma prevzel gospodinjska opravila, ampak pri dojenju me pač ni mogel nadomestiti).
- Prvi otrok, ki je zelo radoveden in živahen, se je lepo dojil le v popolnem miru domačega okolja, najbolje napol v spanju ali z dodatno animacijo prigovarjanja, "šuškanja", sprehajanja, poplesavanja,... Če smo kam šli, je bilo dojenje praktično nemogoče, ker je bilo vse drugo bolj zanimivo kot gledanje v mamičine prsi. Če je to trajalo nekaj ur, je bil seveda že tako lačen, da ga je bilo zelo težko pomiriti, kaj šele dojiti. Tako so bili razni daljši sprehodi, izleti ali počitnice v času dojenja bolj nočna mora. Občutek imam, da bi ga v takih primerih lažje nahranila s stekleničko, saj bi lahko dojenček ob hranjenju tudi gledal naokoli.
- Dojenju se ne bi že vnaprej popolnoma odrekla - če bi se dojenčka kljub steklenički in morda dudi uspela tudi dojiti, bi lahko po potrebi prakticirala oboje - dojenje in črpanje. Za vsak slučaj sem si že priskrbela Medelin najnovejši cucelj Calma; z njim naj bi dojenček sesal podobno kot pri dojenju in mogoče bi bilo tako več možnosti za kombinacijo dojenja in hranjenja po steklenički.
- Če bi se dojenčka hranila po steklenički, se jima ne bi bala dati dude, za katere veliko staršev pravi, da so nepogrešljive.
- Ker se dvojčki večkrat rodijo bolj šibki in s slabšim sesalnim refleksom, bo mogoče črpanje vsaj na začetku itak edina opcija.
- Boljša čustvena navezanost med mamico in dojenčkoma (ker bo mogoče mamica bolj zadovoljna)?

Proti:
- Črpanje mogoče ne bo vzpostavilo tako dobre laktacije kot dojenje.
- Črpanje gledano v celoti ne bo prihranilo časa, saj je treba prišteti še pranje in sterilizacijo stekleničk in pribora za črpanje, pogrevanje izčrpanega mleka in seveda hranjenje dojenčkov po steklenički.
- Če bomo kam šli, bo potrebno s sabo vzeti pripomočke za hranjenje in črpanje (za črpanje ne bo potrebno, če bomo šli za manj kot tri ali štiri ure), na poti bo potrebno poskrbeti za gretje, hlajenje, čistočo.
- Slabši razvoj čeljusti in govora zaradi manj naravnega sesanja.
- Slabša čustvena navezanost med mamico in dojenčkoma (manj neposrednega stika)?

Imam pa še eno vprašanje: Ali je kakovost izčrpanega mleka slabša od direktnega dojenja? Ali je kakšna razlika v kakovosti, če mleko hranim nekaj ur na sobni temperaturi, v hladilniku ali v zamrzovalniku? Za pogrevanje sem brala, da ne sme biti s previsoko temperaturo (Medelin grelnik se mi zdi, da uporablja največ 37 stopinj, da pogreje na 34 stopinj, zato tudi pogrevanje traja dlje časa kot pri drugih grelnikih).

Hvala, da ste to prebrali. Lepo vas pozdravljam,

Barbara
Default avatar

LLLMojca

Pozdravljeni, Barbara!

Imate 4 in pol letnega fantka in pričakujete dvojčka, razumljivo, da se dvojno veselite in da se morda porajajo tudi večji dvomi. Prepričana sem, da vam bo izkušnja pri prvem otroku v VELIKO pomoč po drugem porodu, kajti biti "novopečena mamica" zna biti naporno že z enim otrokom, kaj šele z dvema, ko že marsikaj vemo, še posebej če ima mamica tako dobro izkušnjo dojenja kot vi, pa se včasih stvari kar same sestavijo skupaj, ne da bi to lahko natanko predvideli.

"Dojila sva se 14 mesecev, od tega prvih 10 mesecev na polno (dodajanje goste hrane od 6. meseca naprej je bilo bolj "za prste umazat"), nato pa je do 14. meseca popolnoma prešel na drugo hrano. Zdaj je to en zelo zdrav, poskakujoč, ves čas nasmejan otrok."
***Upam, da bodo to brale tudi mamice, katerih otroci počasneje sprejemajo gosto hrano. Pi izkušnjah LLL in mojih osebnih je ta vzorec, ki ste ga opisali, zelo pogost, precej pogostejši od kulturno zahtevanega oz. v naši družbi ta trenutek normiranega urajanja goste hrane z začetkom okoli 6m ali celo že po 4m.

Tako kot so izkušnje tukaj različne, je podobno pri dojenju dvojčkov. Morda ste te povezave že našči, verjetno je tudi tu veliko mnenj in izkušenj, od katere lahko vzamete tisto, kar menite, da bi vam lahko koristilo. Dojenje dvojčkov, trojčkov, … :
http://dojenje.net/vprasanja/32-dojenje ... ojkov.html (osnovni napotki)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=2799&t=2752 (daljše)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=392&t=392 (izkušnje mamic)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1978699 (izkušnje mamic)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4836435 (2t, šibkejši ne zmore, položaji – slike & opisi)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4729114 (polno dojenje dvojčkov, utrujenost, 4m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979823 (povezave in zgodbe v angleščini)

Receptov ni, saj veste, ker je ravnanje odvisno malo od načina življenja v družini, malo od energije, zdravja, počutja, vrednot pri materi, precej pa od otrok, ali so zdravi, donošeni, kako se navajajo na obdobje po porodu in kakše potrebe imajo, koliko so prilagodljivi ipd.. Vsi ti dejavniki naredijo situacijo po porodu unikatno in edinstveno in nasveti, ki jih dobimo od drugih, zato morda sploh en bodo delovali dobro. Najbolje je, če se najdemo, vživimo vase in opazujemo otroka, si poenostavimo življenje, dobimo čim več podpore in pomoči in naredimo to, kar nam najbolj ustreza, nepovezano s tem, kaj bi ali kaj so naredili drugi ljudje v naši situaciji.

"Ta prijateljica namreč svoje mleko črpa in ga daje svojemu dojenčku po steklenički. Doji le občasno ponoči, vendar pravi, da vedno manj, ker ima dojenček raje stekleničko. Pravi, da je črpanje zanjo (in za dojenčka) lažje in manj obremenjujoče kot dojenje."
***Verjamem, da je lahko za to mamico črpanje lažje, kajti frustracije ob zavračanju dojke s strani otroka so za nekatere ženske premočne, nekatere jih celo vzamejo osebno, počutijo se lahko, kot da otrok mamice ne mara oz. njo kot osebo zavrača. Če mamici črpanje zelo dobro teče, je lahko hitro gotova in ji to daje samozavest ter spodbudo, da je naredila najboljše v dani situaciji.

"Opazila sem, da je v zvezi s črpanjem ogromna razlika med ameriškimi in slovenskimi mamicami. Pri slovenskih mamicah je črpanje le izhod v sili (praviloma mučen), medtem ko je pri marsikateri ameriški mamici, ki mora zelo hitro po rojstvu otroka nazaj v službo, črpanje samoumevno, če želi svojemu otroku nuditi svoje mleko. "
***Drži. Skupna točka je ta, da mamice, ki črpajo mleko, s tem rešijo težavo ali oviro, v primeru ZDA je to pač zgolj 6-tedenski porodniški dopust. Tudi v njihovem primeru je to izhod v sili, ki ni vedno pozitiven, res pa je, da je zaradi velikega števila mater, ki črpajo, mogoče najti veliko zelo spodbudnih zgodb in tako je prav, saj ženske s tem izjemno pomagamo ena drugi.

Strinjam se s plusi in minusi, ki ste jih navedli. Verjetno sami sebe in svoje težave, ki so bile ali se utegnejo spet pojaviti, dobro poznate in verjetno jih je tudi to pisanje pomagalo preanalizirati.

Še nekaj raztresenih misli, na katere ni treba odgovoriti:
- Položaj sede: ste kdaj poskusili dojko dobro dobro podpreti, npr. podložiti plenico ali brisačo, da je dojka dovolj visoko, otrok pa tudi naj bo podprt, da se ni treba sklanjati nadenj, npr. leži na odeji, blazini ipd..
- Pri drugem porodu, četudi sta otroka dva, je verjetnost reza presredka običajno bistveno nižja, je pa odvisno tudi od lege vaših dvojčkov, ali je prvi otrok že z glavico navzdol, morda tudi od gestacije, torej ali se bosta rodila nekoliko prej, ker sta dva, morda bosta lažja in rez presredka sploh ne bo potreben. Posvetujte se o tem morda še s kakšno babico ali ginekologom, morda to že veste iz pogovora s svojim ginekologom.

Kakovostna dvojna električna/baterijska črpalka je lahko zelo učinkovita, čeprav pri črpalki je vedno treba pomisliti na moment, da slabše stimulira dojke kot otrokovo sesanje in da aktiven ter učinkovit otrok laže pride do zadnjega mleka kot črpalka, seveda pa je to odvisno od okoliščin, ki ste jih lepo nanizali, kaj vse je mogoče upoštevati.

Za dojenje dvojčkov boste verjetno potrebovali bazino za dojenje, priporočam ogled položajev,

"Mogoče so me bradavice bolj bolele tudi zato, ker imam vdrte, ves čas "lepo pospravljene" (dojenček jih je znal potegniti ven) in niso vajene dotikov "od zunaj"; dojenje prvega otroka tega ni spremenilo, kot naj bi se po nekaterih virih zgodilo - še vedno so enako lepo pospravljene."
***To bi lahko bil vzrok za bolečine, npr. če bi otrok težko izvlekel bradavico, ker bi se prisesal preblizu roba bradavice in kolobarja oz. bi zaobjel premajhen del kolobarja, morda bi sesal s spodnjo ustnico preblizu bradavice (v tem delu bi bilo idealno, če bi zajel celo malo večji del kolobarja kot pri zgornji ustnici - nesimetrično pristavljanje). Lahko bi šlo za to, da je dojka "prišla" k otrocu, da ste se sklanjali nadenj, otrok bi bil morda prenizko in bi teža dojke preveč pritiskala na otrokovo ustnico, zaradi česar bi lahko bolj stiskal ali se težje prisesal. Nemogoče je reči, ne da bi videla. Če se boste odločili za dojenje, priporočam, da se čim prej po porodu posvetujete s strokovno usposobljeno svetovalko, npr. osebo z nazivom IBCLC v porodnišnici, to je edino jamstvo, da boste dobili tam res zanesljiv strokovn nasvet. Ali pa se morda pogovorite po telefonu s svetovalko LLL oz. dogovorite za obisk srečanja, če bo mogoče, torej da se pogleda pristavljanje. Tu gre veliko stvari lahko narobe, tako da če ste imeli težave prvič, bi bilo to verjetno kar smiselno, ni pa seveda nujno, da bodo spet težave, ker ima vsak otrok drugačen način sesanja, situacije so drugačne in včasih se tudi samo uredi.

"Sicer vem, da tudi črpalka lahko povzroči boleče bradavice (mogoče še bolj kot dojenje), vendar sem glede tega precej optimistična; brala sem npr. izkušnje uporabnic Medelinih črpalk, da so z izbiro primernega nastavka (obstaja več različnih velikosti ter trda in mehka varianta) dosegle bistveno zmanjšanje ali odpravo bolečin."
***Drži, ni nujno, da črpanje sploh boli. Nekatere matere nimajo nobenih težav.

"Pri hranjenju bi lahko sodeloval tudi očka, za katerega imam občutek, da se je pri prvem dojenčku počutil precej odrinjenega, kljub temu, da je bil "glavni" pri podiranju kupčka, previjanju in kopanju."
***Matere in očki imamo pri prvem otroku pogosto pričakovanja, ki se v določenih delih povsem ne skladajo z realno situacijo. Očki so nemalokrat kar žalostni, ko vidijo, kako močno otrok rabi mamo, koliko časa vzame ženi skrb za otroka, želijo vse vključiti (nekateri, drugi manj), pa morda vedno niso uspešni, kar je povsem naravno, a včasih težko razumljivo. Ko enkrat to damo skozi, se naša pričakovanja nekako uredijo. V drugo drugače sprejemamo. Seveda je krasno, da je vaš mož že v prvo želel tako pomagati, kajti tokrat bo njegova pomoč še toliko pomembnejša in resnično zelo potrebna. Če bo še kakšen dodaten par rok, pa tudi ne bo nič narobe. Ali očka in ostali pomagajo pri hranjenju otroka, je vajina skupna odločitev. Pravilnega odgovora na to ni. Očka lahko pomaga pri marsičem, morda vama bo v pomoč, če se v enem od pogovorov osredotočita prav na to, kaj oba pričakujeta, kako bo prvi mesec in kakšna bo vloga mamice, kakšna pa vloga očka. Da potem, ko bosta otroka na svetu, vse gladko teče in s čim manj stresa.

"Črpanje bi me mogoče manj izčrpavalo, ker bi si lahko čas črpanja enakomerno razporedila in ne bi bila tako odvisna od dojenčkovih potreb. Prvi otrok se je namreč dojil precej neenakomerno - lahko je pol dneva praktično preživel na prsih, potem pa pol dneva prsi ni hotel videti (in seveda nikoli nisem vedela, kdaj bo kako)."
***Drži, kar ste napisali. Omenila bi vendarle tudi to, da mnogo novorojenčkov ni na dojki tako veliko časa zato, ker drugače ne bi bili siti, temveč, ker imajo morda močno potrebo po telesnem stiku, po sesanju samem. Za kar boste potem verjetno uporabili dudico in nošenje, umirjanje na druge načine. Ni torej jamstva, da če črpamo mleko, da otrok ne bo imel take potrebe po telesnem stiku ali po sesanju. Problem je tudi pri intenzivnih otrocih, kadar imajo zelo veliko potrebo po telesnem stiku, malo spijo, mati pa mora najti tudi čas za črpanje. Tedaj je to lahko izjemno naporno. Torej so situacije, ko bi vam črpanje morda dan olajšalo, žal so tudi take, ko vse skupaj postane prehudo. Moje izkušnje so večkrat te, da mamici svetujem črpanje le če je res potrebno, kajti večina mamic mi sporoči, da jih to zelo utrudi, jim jemlje čas, jih odtuji od otroka, zaradi črpalke lahko preživijo preveč časa pri pranju stekleničk, črpanju in gretju mleka. Ne pravim, da bo tako pri vas. Nikakor ne, strinjam se, da pogledate, ali je več plusov ali več minusov v vaši situaciji.

"Najbolj pa me je izčrpavalo to, da si nisem mogla splanirati niti pol ure za sebe ali kakšne opravke, ker sem bila ves čas na stand-by."
***Drži, veliko mamic po prvem porodu je šokiranih nad dejstvom, da morajo biti ves čas na voljo otroku, jaz sem se počutila zaradi tega grozno, se še zelo spomnim. Potem v drugo pa sem to že vedela in se mi je to zdelo nekaj normalnega. Odvisno tudi, koliko mamico rabi večji otrok, koliko ima pomoči doma, koliko potrebuje časa zase, da je sproščena in zadovoljna.

"Tudi do tega, da bi spala vsaj tri ure v kosu, nisem prišla - prvih deset mesecev sem spala vsega skupaj tri do štiri ure na dan po obrokih (kljub temu, da sem imela zelo dobro podporo moža, ki je popolnoma prevzel gospodinjska opravila, ampak pri dojenju me pač ni mogel nadomestiti)."
***To ni v ničemer povezano z načinom hranjenja. To je povezano z vašim otrokom in samo z njim. Materino mleko je hitro prebavljivo, večinoma se prebavi že v uri do uri in pol. Steklenička tega niti ne bo spremenila.

"Prvi otrok, ki je zelo radoveden in živahen, se je lepo dojil le v popolnem miru domačega okolja, najbolje napol v spanju ali z dodatno animacijo prigovarjanja, "šuškanja", sprehajanja, poplesavanja,... Če smo kam šli, je bilo dojenje praktično nemogoče, ker je bilo vse drugo bolj zanimivo kot gledanje v mamičine prsi. Če je to trajalo nekaj ur, je bil seveda že tako lačen, da ga je bilo zelo težko pomiriti, kaj šele dojiti. Tako so bili razni daljši sprehodi, izleti ali počitnice v času dojenja bolj nočna mora. Občutek imam, da bi ga v takih primerih lažje nahranila s stekleničko, saj bi lahko dojenček ob hranjenju tudi gledal naokoli."
***Bratci in sestrice so v teh pogledih redkokdaj enaki. Lahko se vam situacija ponovi, lahko tudi ne. Glede na to, da bosta dva, morate seveda gledati na vse.

"Dojenju se ne bi že vnaprej popolnoma odrekla - če bi se dojenčka kljub steklenički in morda dudi uspela tudi dojiti, bi lahko po potrebi prakticirala oboje - dojenje in črpanje. Za vsak slučaj sem si že priskrbela Medelin najnovejši cucelj Calma; z njim naj bi dojenček sesal podobno kot pri dojenju in mogoče bi bilo tako več možnosti za kombinacijo dojenja in hranjenja po steklenički."
***Nekateri dojenčki znajo kombinirati dojenje in stekleničko, mnogi žal ne. Cuclji, ki so po mnenju proizvajalca podobni dojki, po izkušnjah svetovalk LLL bistveno ne spremenijo pojava sesalne zmede. Pripročamo cucelj, po katerem ne izteka samo, torej da mora otrok potegniti in vleči, čeprav tudi to pri nekaterih otrocih ni jamstvo, da sesalne zmede ne bo. Nekateri preprosto že po eni steklenički ali dveh ne znajo vleči na dojki. Drugi pa, kot rečeno, sesajo vredu in jih to sploh ne zmoti.

"- Če bi se dojenčka hranila po steklenički, se jima ne bi bala dati dude, za katere veliko staršev pravi, da so nepogrešljive."
***Verjetno bi dudo potrebovali, saj se otrok na dojki hrani in zadovoljuje druge potrebe, če ima stekleničko, pa potrebuje še dodatno nekaj za sesanje, tolažbo, umiritev (poleg npr. telesnega stika in umrijanja v naročju).

"Ker se dvojčki večkrat rodijo bolj šibki in s slabšim sesalnim refleksom, bo mogoče črpanje vsaj na začetku itak edina opcija."
***Če bosta otroka donošena ali rojena le malo prezgodaj, npr. bosta težja od 2kg, potem bosta morda imela čisto vredu sesalni refleks. Večkrat je sesanje prešibko na zaradi teže otroka same, ampak zaradi medikaliziranega poroda: narkotik (protibolečinska injekcija za mamico), anestetik, analgetik, induciran porod (močni popadki, težko dihanje otroka), utrujenost otroka po dolgem porodu, bruhanje plodovnice ali pitje mekonijske plodovnice, posledično morda zlatenica idp.. Porod težko vnaprej izbirate ali določite, sploh skrbno načrtovan porod dvojčkov, je pa dobro vedeti, kaj vse lahko na otroka vpliva in da ga je morda treba spodbujati, če so težave. Da, mogoče je, da otrok po takem porodu ali prezgodaj rojen, če so bile kakšne težave, potrebuje dohranjevanje. Lahko se ga dohranjuje tudi na druge načine brez stekleničk, to je stvar odločitve in želje, kako bi si predstavljali zadeve naprej.

"Boljša čustvena navezanost med mamico in dojenčkoma (ker bo mogoče mamica bolj zadovoljna)?"
***To je odvisno povsem od vas. Vprašanje je pravo: kako bi bili vi čim bolj zadovoljni. Dojenje sprošča določene hormone, ki vas umirijo, spodbujajo materino samozavest in dobro počutje. Seveda pa če je vse skupaj prenaporno in izgublja mamica kontrolo, lahko pride tudi do kontra učinka. Odločitev o tem lahko sprejmete tudi po porodu, ko boste videli, kaj vam prinaša nova situacija.

"Črpanje mogoče ne bo vzpostavilo tako dobre laktacije kot dojenje."
***Odvisno od veščine. Pri nedonošenčkih mamice črpajo ponavadi celo bolje na začetku, kasneje pa laktacijo pogosto teže vzdržujejo od mater, ki otroka dojijo (ko otrok postane bolj aktiven).

"Črpanje gledano v celoti ne bo prihranilo časa, saj je treba prišteti še pranje in sterilizacijo stekleničk in pribora za črpanje, pogrevanje izčrpanega mleka in seveda hranjenje dojenčkov po steklenički."
***Da, to je problem, ne morete pa točno vedeti, kako bo, koliko vas bosta otroka rabila. Morda še najlaže veste, koliko pomoči boste imeli in ali je to izvedljivo.

"Ali je kakovost izčrpanega mleka slabša od direktnega dojenja? Ali je kakšna razlika v kakovosti, če mleko hranim nekaj ur na sobni temperaturi, v hladilniku ali v zamrzovalniku?"
***Mleko kot vsa druga naravna hrana na zraku počasi počasi začenja oksidirati, vendar to v nekaj urah še ni problem. Nekaj ur na sobni temperaturi je povsem vredu, ni treba vedno niti dajati v hladilnik, razen ko je zunaj vroče. Mleko je laže prebavljivo, ne samo prijetnejše za otroka, kadar je segreto na 20-37 stopinj. Če boste mleko porabljali dokaj sproti, ga ni treba zamrzovati. Zamrznjeno je slabše kakovosti in izgubi del encimov, protiteles in živih snovi, določena hranila so lahko nekoliko deformirana, vendar še vedno manj kot pri segrevanju prek telesne temperature. Previdnost je tako na mestu predvsem pri segrevanju. Encimi so zelo občutljivi in nekaterih pri 40 stopinjah že ni več. Problem grelnikov je, da segrejejo od zunaj navznoter, zaradi česar je včasih mleko lahko hitro tudi pregreto in prehransko poškodovano, zato priporočamo segrevanje pod curkom tople vode ob čisto rahlem mešanju, da se smetana ponovno vmeša v nemastni del mleka. Če grelnik nikoli ne segreje prek 37 C je seveda vredu, vseeno bi malo mešali, predno ponudimo otroku, da npr. ne bi prišlo do ostajanja maščob na robu stekleničke.
Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org
Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche ... 2127382188
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825
Default avatar

LLLMojca

Morda vam bo zanimivo prebrati še kaj iz tega sklopa. Hranjenje z izčrpanim materinim mlekom:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6180148 (nedonošen, zaspan, črpanje ali formula?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1981634 (nedonošenček, noče sesati)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4480707 (8t, kako nazaj na dojenje)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4753903 (6t, zavrača dojko, se splača črpati?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4917161 (3m, kako povečati količino)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=580&t=580 (povečati količino)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5086850 (2m, zadovoljna - črpa, doji in malo dodaja)

Pozabila sem navesti še to, da se včasih matere, ki hranijo otroka z izčrpanim materinim mlekom (iz kateregakoli razloga že) v družbi včasih počutijo nerazumljene ali celo kritizirane. S tem so včasih povezani neprijetni občutki, o katerih mamice seveda poročajo. Tako je tudi v ZDA, kjer veliko mater črpa mleko, kot ste navedli. Veliko mater črpa mleko tudi pri nas, le da to ni tako znano in da so razlogi drugačni. Mnoge matere so izjemno predane in točno vedo, zakaj črpajo svoje mleko, vendar pa se včasih počutijo nelagodno, kajti širša družba jih lahko ocenjuje kot pretirano zagnane, češ kaj je tega treba, ko imamo mlečne nadomestke, doječe matere pa jih včasih tudi ne razumejo ali jim kdo celo postreže, da se niso dovolj trudile ali da o dojenju premalo vedo. To lahko zaboli, sploh ker je - kot priča najino pisanje - razloge za tako odločitev zelo težko pojasniti na kratko, kaj šele utemeljiti in razložiti. Nerazumevanje za situacije pri materah, ki se odločijo svoje mleko črpati, je torej zelo zoprna reč, zato ni odveč vedno znova poudariti, da je vsaka mamica, ki črpa mleko, gotovo zelo vztrajna, pogumna in skrbna in da si zasluži odobravanje, pohvalo in spodbudo. Če boste ob črpanju kdajkoli imeli težave s tvorbo mleka ali boste v dilemi, kako naprej, smo tu tudi za mamice, ki redno črpajo mleko.
Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org
Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche ... 2127382188
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825
Default avatar

Barbca

Draga Mojca!

Najlepše se vam zahvaljujem za izčrpen in sočuten odgovor. Veliko mi pomeni tudi to, da nekdo razume moje razmišljanje, dileme in da mi osvetli še kakšen drugačen pogled.

Najbrž res preveč predpostavljam bodočo situacijo glede na izkušnje, ki sem jih imela v prvo. Že moj mož mi ves čas govori: "zdaj bo vse drugače", pa tudi vi ste mi marsikje napisali, da ni nujno, da bo v drugo tako kot v prvo (oz. bo lahko enako, vendar bo moje doživljanje tega drugačno). Pri prvem dojenčku se nama je obema z možem življenje postavilo na glavo, na kar (kljub temu, da sva se dolgo trudila, da sem zanosila) res nisva bila pripravljena. Potem sem se soočila še s tem, da je moj dojenček velikokrat zavračal dojko, se kregal, kar sem vzela zelo osebno - ves čas sem imela občutek, da se dojiva samo zaradi tega, ker jaz tako hočem, in da bi dojenček raje kaj drugega - stekleničko (česar sicer nikoli nismo sprobali). Dojenčki na steklenički so se mi vedno zdeli zelo zadovoljni in nikoli nisem nobenega videla, da bi jo zavračal. V drugo bom na vse to že pripravljena in bom verjetno vse drugače doživljala, pa tudi moj mož.

Vmes sem tudi že skoraj do konca prebrala knjigo, ki sem jo omenila (Exclusively Pumping Breast Milk), za katero se mi zdi, da razumljivo prikaže realnost črpanja. V knjigi je precej spodbude v to smer, da naj vsaka mamica, preden se odloči za črpanje, najprej poskusi narediti vse, da bi dojila. Šele ko je prepričana, da dojenje ni možno oz. da je ovir preveč, je črpanje naslednja opcija.

Možno je tudi, kot ste mi napisali, da pri prvem dojenčku kljub vsemu ni bilo vse v redu s tehniko pristavljanja. V drugo si bom sigurno spet poiskala pomoč in bom bolj pazljiva pri tem, ali je le-ta kompetentna.

V tem trenutku se mi zdi pomembno, da dobim čim več informacij (zdaj že vem, da ko se bosta otroka rodila, ne bo časa za branje knjig in brskanje po internetu) in da sem čim bolje pripravljena na različne možnosti. Potem pa se odločim sproti glede na situacijo.

Najlepša hvala še enkrat za vaš trud!

Barbara
Default avatar

barb777

Zdravo, Barbara!

Tukaj še ena Barbara, ki si črpam mleko. Trenutno teče 5. mesec in hčerka je izključno 'dojena po steklenički'. Če želiš, mi pošlji zasebno sporočilo.

lp Barbara
Default avatar

še ena podobna

Doma imamo nedonošenčka, rojenega v 32. tednu, ki se je moral najprej naučiti samostojno dihati, potem sesati in požirati, potem jesti po cuclju in šele čisto na koncu je prišla na vrsto dojka.
Preden smo prišli do dojke, sem prehodila "pot črpanja in flašk". Osebno se ne bi nikdar zavestno odločila zanjo. Meni je bilo vsakič popolnoma odveč črpanje mleka.

Zakaj? Prve tedne po rojstvu je otrok itak dobival hrano po sondi. Zato sem si takoj morala pričeti črpati mleko, v porodnišnici je bilo to preko električne črpalke. Najprej je šlo, ker sem itak počela samo to in hodila na obisk k otroku.
Samo črpanje je bilo precej dolgotrajno, saj je bilo potrebno najprej zagotoviti sterilno okolje, potem črpati dva kroga in na koncu še vse pospraviti za naslednjo mamico. Porabila sem cca. 45 minut.
Potem mi je črpanje še bolj postalo odveč, ko sem začela hoditi negovati otroka. Imela sem manj časa, bila sem bolj utrujena in ko sem želela malo pospati, sem morala črpati. Če sem želela obdržati in dobivati več mleka, sem morala črpati najmanj 6x na dan, zadnjič okoli polnoči in prvič okoli šeste ure zjutraj in potem preko dneva. Načrpala sem dovolj za njegove potrebe in še malo več.
v porodnišnici je bil plus to, da mi ni bilo ptorebno skrbeti za sterilizacijo črpalke in stekleničk.

Potem sem se morala naučiti otroka hraniti po cuclju; naj povem, da otrok prav tako kot za dojenje tudi za hrano po cuclju potrebuje določene spretnosti in tudi to ni čisto preprosto. Ene mamice mislijo, da dajo flašo v usta in gremo. no, moja izkušnja ni taka. Tudi pri tem se je potrebno ujeti z otrokom.

Potem sem doma prešla na ročno črpalko, s katero sem veliko hitreje načrpala isto količino mleka, sem pa morala poskrbeti za sterilizacijo tako črpalke, kot tudi flašk in vsega ostalega, paziti na čisto okolje, kjer sem hranila vse pripomočke in kjer sem črpala mleko. Mleko sem črpala direktno v Avent Via posodice in kar na pokrovčke pisala datume in ure črpanja - materino mleko je lahko le 48 ur v hladilniku.

Da bi dajala otroku takoj načrpano mleko ni bilo šans, ker vseeno črpanje ni bilo tako hitro, kot je on želel jesti. Porabila sem veliko časa za pripravo črpalke in flašk ter potem za pospravljanje, vmes pa sem morala še porihtati otroka, ki je moral imeti najmanj 7 obrokov dnevno. Mleko v flaški sem grela kar pod vročo vodo.
Ko smo prišli domov je bil plus ta, da ni bilo potrebno več sterilizirati črpalke in flašk, dovolj je bilo, da sem jih takoj po uporabi oprala pod vročo vodo z detergentom za posodo. Edino kar je iblo, sem imela poebno gobico samo za umivanje teh pripomočkov, nisem jih brisala, temveč odlagala na čisto kuhinjsko krpo. Da ni potrebno sterilizirati, sem dobila navodilo v porodnišnici. Hvala bogu, to mi je prihranilo OGROMNO časa.

Zdaj pa bistvo; od vsega začetka sem bila trdno odločena, da bom dojila in to polno. To sem si želela in vse sem delala v tej smeri, da bi mi to tudi uspelo. nič ni bolj preprosto kot dojenje. to je moja izkušnja.
Zato sem že na intenzivni negi poskušala občasno mojega otroka tudi podojiti, da je dobil občutek in da se je navadil drugačnega načina sesanja. Na oddelku sem dojila malo večkrat in kmalu mi je pojedel cel obrok - 40 ml.

ko sva prišla domov, sem število dojenih obrokov povečevala postopoma, da se ni preveč utrudil in da je lepo napredoval na teži, ki je bila vseeno bolj pomembna kot način hranjenja. Lepo nama je uspevalo in nekako 6 tednov po rojstvu sva se pričela polno dojiti. zadnjič sem si mleko načrpala, ko sem imela pregled pri ginekologu, da ni bil otrok lačen in potem sem pospravila vse pripomočke, preostalo mleko pa zamrznila kar v Via posodicah.

Presrečna sem, da nama je uspelo, da sva prešla na polno dojenje in nikdar se ne bi zavestno odločila za flaško, pa kolikor časa bi trajalo, da bi se ujela pri dojenju. Smo zelo mobilna družina in preprosto si ne predstavljam, da bi povsod vlačila s seboj vso opremo za pripravo hrane, najbolj težavno od vsega pa bi bilo najti način, kako v naravi pogreti materino mleko in kako ga v tej vročini ohraniti hladnega do naslednjega obroka. In nesti s seboj za cel dan obrokov? Ne hvala. Doma imam starejšega otroka, ki prav tako potrebuje mojo pozornost in čas, ki sem ga prej porabila za pripravo enega obroka za malčka (pa pomnožite to s 7, ker mora imeti najmanj 7 obrokov dnevno) raje porabim za posvečanje obema otrokoma.

Vse je v glavi pravijo in jaz temu resnično verjamem. Jaz sem si neizmerno želela dojiti in nič me ni moglo ustaviti, to so videli že na intenzivni in so mi res dali močno podporo, prav tako v laktariju porodnišnice LJ in tudi doma. Dojenje mi je nekaj najbolj samoumevnega, mora zato, ker je bil tudi prvi otrok polno dojen in nikoli ni pil po flaški, tudi čaja in drugih stvari ne. Z dojke smo prešli na kozarec, ko je bil čas za to. Naj poudarim, da otrok ni želel sprejeti flaške, čeprav sem poskušala.
Tudi pri drugem otroku sem z veseljem opazovala, kako je vsakič pri obroku s flaško kremžil obraz in se obračal k meni.
To je moja izkušnja, nobenega ne bi prepričevala v karkoli, vsak se odloči po svoje. Želela bi samo povedati, da nismo imeli najboljše osnove za dojenje, otrok je imel poleg vsega tudi zlatenico, kar dolgo je bil na dodatku kisika, nedonošen in še fantek (naj bi bili bolj leni), pa se nama je izšlo.

Morda bo kateri mamici v pomoč.
Default avatar

Barbca

Hvala, "še ena podobna" za tvojo zgodbo. No, meni se je tudi v tem času zgodba že precej odvila. Dvojčka sta se rodila v 34. tednu in sta bila tudi na enoti za intenzivno nego, kjer sta najprej dobivala po sondici, potem pa z muko po flaški. Tako je bilo tudi pri meni črpanje nekaj samoumevnega (mogoče sva se srečali v laktariju?).

Tudi jaz sem poskusila dojiti - pri fantu, ki je precej krepkejši, je nekaj šlo, vendar poje le približno polovico toliko kot po flaški (in še to traja zelo dolgo). Punčka je precej šibka in dojko malo pocuza, poje pa nič. Tako da za punco je treba itak črpati, za fanta pa enostavno ni časa, da bi dojila in potem še dajala po flaški (ali pa večkrat dojila). Tako sta oba na flaški na mojem mleku. Črpam si takrat, ko onadva pojesta in zadremata, kar je sedemkrat ali osemkrat na dan. Dnevno načrpam okoli 1200 ml. Cel cikel (črpanje plus pranje) mi vzame pol do tričetrt ure. Veliko, ampak znosno.

Spim seveda bolj malo. Na srečo je mož vzel tri mesece dopusta in prevzame nekaj hranjenj dnevno, da si lahko odpočijem. Računam, da bom lahko sčasoma kakšno črpanje opustila, ne da bi se mi zmanjšala proizvodnja. Ker imam električno črpalko (črpam iz obeh dojk hkrati), grem lahko vmes tudi na internet (da prebiram forum Dojenje :)). Med črpanjem imam čas tudi za starejšega otroka - lahko se pogovarjava, igrava kakšne namizne igre (npr. karte), lahko mu berem knjige. Črpalka je postala popolnoma del našega življenja. Tudi če dobimo kakšne obiske, se jaz kar "priklopim", malo zakrijem in črpam.

Skratka, črpanje me ne obremenjuje. Seveda so kakšni daljši izleti v naravo onemogočeni, ampak saj tudi s starejšim, ki je bil polno dojen, nismo mogli kaj dosti okoli hoditi, ker je tako kompliciral in se je dojil le doma. Tako smo tudi s tem sprijaznjeni, pa saj bo trajalo samo omejen čas.

Evo, zdaj sem pa ravno končala s črpanjem in hitim nazaj spat :)

Srečno, pa zdrave dojenčke želim!

Barbara
Default avatar

aia

Pozdravljene,
malo obujam temo in se obračam na Barbco in njen stavek "Naštudirala sem blazine za dojenje (My Brest Friend Twin vs. EZ-2 od Double Blessing vs. Rika)."
Kakšne so ugotovitve te primerjave?
Ali ima katera izkušnje s temi blazinami? Kaj priporočate?
Naši dvojčici prideta v marcu...
Hvala!
lp
Default avatar

majaaa

POZDRAVLJENI

IMAM SINČKA STAREGA 14 DNI,10 DNI SVA SE NA POLNO DOJILA VENDAR SEM DOBILA TAKE BRADAVICE DA NOBENA KREMA NI POMAGALA ZATO GA NE DOJIM AMPAK SI MLEKO ČRPAM IN MU GA DAJEM PO STEKLENIČKI. ALI LAHKO TAKO DELAM? IN MI LAHKO NAPIŠETE KAKO NAJ MLEKO SHRANJUJEM DA BO PRAVILNO? ALI MORAM ČRPALKO IN FLAŠKE VSAK DAN PREKUHAT? PROSIM ZA VAŠE ODGOVORE

LP.
Default avatar

LLLMojca

Pozdravljeni!

Da, nekatere matere v določenih okoliščinah tudi črpajo mleko in z njim hranijo svoje dojenčke. To je naporno, a mnoge povedo, da se ob tem počutijo zelo dobro. Če se bodo bradavice pozdravile in boste ugotovili vzrok težav oz. tudi če ne (včasih večja usteca laže primejo in je težav manj), lahko vedno tudi poskusite nazaj na dojko, a ne za vsako ceno, seveda, lahko ostanete tudi pri črpanju. Nikakor ni treba prekuhati. Če je otrok normalno zdrav, aktiven, dobro napreduje, je čisto vredu, če jih pomivate pod vročo vodo (seveda ne, da bi se poparili) in postavite na čisto krpo. Sterilizacija ni potrebna, saj tudi vi in vaše mleko niste sterilni, kajne.

Hranjenje z izčrpanim materinim mlekom:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4480707 (8t, kako nazaj na dojenje)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4753903 (6t, zavrača dojko, se splača črpati?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4917161 (3m, kako povečati količino)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5086850 (2m, zadovoljna - črpa, doji in malo dodaja)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=580&t=580 (povečati količino)
Shranjevanje materinega mleka:
http://www.dojenje.net/vprasanja/30-shr ... mleka.html (tabela)

Ne vem, ali tale link zadnji deluje (mi nekaj nagaja računalnik danes). Prosim, če ne, poglejte na spletno stran dojenje.net, tam so informacije tudi o tem, kar rabite.
Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org
Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche ... 2127382188
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825