Starševski čvek

[b]Najpomembnejša mu je bila družina[/b]

Default avatar
V 111. letu starosti je v avstralskem Perthu umrl zadnji znani vojni veteran prve svetovne vojne, Claude Stanley Choules.


Canberra - Choules so za zadnjega vojnega veterana razglasili potem, ko je na začetku leta umrl Frank Buckles, zadnji ameriški veteran velike vojne, zaradi katere je umrlo ali bilo ranjenih 37 milijonov ljudi. Edina preživela veteranka po podatkih ameriškega združenja Order of the First World War tako ostaja Britanka Florence Green, stara 110 let, ki je v času spopada služila pri kraljevih letalskih silah, toda ne v bojnih enotah.

Znan po humorju in skromni naravi

Choules se je rodil tretjega marca 1901 v britanskem mestecu Pershore. Le mesec dni potem, ko je dopolnil 14 let in je začel urjenje pri britanski kraljevi mornarici, je že divjala prva svetovna vojna. Leta 1917 se je pridružil posadki na ladji HMS Revenge, s katere je leto pozneje opazoval predajo nemške flote. Po vojni se je preselil v Avstralijo in leta 1926 prestopil v avstralsko kraljevo mornarico, tako da se je bojeval tudi med drugo svetovno vojno.

»Vsi smo ga imeli radi,« je po pisanju britanskega Guardiana povedala njegova 84-letna hčerka Daphne Edinger. »Žalostno bo pomisliti, da ga ni več tu, toda takšno je življenje,« je dodala. Radi so ga imeli zaradi humorja in skromne narave - Choules, ki so ga kolegi v avstralski mornarici klicali Chuckles, se namreč nikoli ni ponašal s svojimi dosežki, ki vključujejo 41-letno vojaško kariero in objavo prve knjige, svoje avtobiografije, pri 108 letih, na kar je bil še posebej ponosen.

V knjigi z naslovom Zadnji med Zadnjimi (The Last of the Last) se je med drugim spominjal tudi dneva, ko je skozi njegovo rojstno mestece Pershore prvič zapeljal avtomobil. Spomnil se je časa, ko je zavojček cigaret stal en peni ter tega, da se je deskanja na vodi naučil ob obalah Južne Afrike in kako nenavadno se mu je zdelo, da so morali temnopolti domačini uporabljati druge plaže kot svetlopolti.

Najpomembnejša mu je bila družina

Radovednežem je običajno odgovoril, da je skrivnost dolgega življenja preprosto to, »da še naprej dihaš«. Včasih je kot razlog navajal pitje ribjega olja, a njegovi otroci trdijo, da je bil globoko v sebi prepričan, da ga toliko let pri življenju ohranja ljubezen njegove družine. »Družina je bila najpomembnejša stvar v njegovem življenju,« je med marčevskim intervjujem povedala njegova druga hči Anne Pow.

Kot otroku so mu namreč povedali, da je njegova mati umrla, a to je bila laž, s katero so mu prikrili dejstvo, da je svoje otroke - imel je še šest bratov in sestra - zapustila, ko mu je bilo pet let. To je nanj močno vplivalo, pravi njegova hči, zato je bil odločen ustvariti trden in vesel dom za svoje otroke - imel je dve hčerki, sina, 13 vnukov, 26 pravnukov in dva pra-pravnuka.

Svojo ženo Ethel Wildgoose je spoznal leta 1926, na prvi dan svojega šest tednov trajajočega potovanja iz Anglije v Avstralijo. Deset mesecev pozneje sta se poročila. Skupaj sta preživela naslednjih 76 let - do njene smrti leta 2003.

Kot pravijo njegovi otroci, je aktiven ostal prav do konca življenja. V toplih vodah ob zahodni avstralski obali je tako plaval vse do stotega leta starosti, z izjemo zadnjih nekaj let pa je rad tudi plesal. Toda na koncu so ga leta le dohitela - bil je slep in skoraj popolnoma gluh, čeprav pa njegovi sorodniki pravijo, da je bil še vedno dobre volje in je ohranjal pozitiven pogled na življenje. »Imel sem precej slab začetek,« je dejal novembra 2009, »zato pa bistveno boljši konec«.
Default avatar
Lepo napisano, ampak od vsega napisanega si lahko iskreno mislim le to, da si je mož zares zaslužil počitek!