Verjamem, da vas je tu precej mamic, torej imate za sabo to izkušnjo, porod.

Kako to pravzaprav sploh izgleda? Čemu so podobne bolečine?

Dajte se prosim malce razpisat, rada bi slišala vaše izkušnje, da bi si nekako približala ta dogodek.

Hvala vam!

Jaz sem na bolečine že pozabila. So vzdržne – in veš, da se končajo 🙂

Težko opisat, to moraš doživet, da verjameš. Tik preden se je rodil otrok, sem pričakovala, da bom samo še umrla. Boli, da bi umrl raje, kot še en popadek dal skozi.

Sploh ni tako hudo in težko, na koncu je vse poplačano.

popolnoma res je , da je vse poplačano ! !
sem bila pa jezna , da mi ni nobeden , nobeden! povedal , da so takšne bolečine !

Ne me strašit s takšnimi temami, že takoj se preveč bojim in upam na carski rez.

Mene recimo na začetku menstruacije, odkar ne jemljem tabletk, blazno boli. Je to kaj podobno? Ali v primerjavi s porodnimi ni niti b od bolečine?

Neumno je govorit, da ne boli. No, so tudi take, ki rodijo skoraj brez bolečin. Normalen, klasičen porod boli. Koliko, kako je pa različno. Odvisno je tudi od praga prenašanja bolečin. Čemu so podobne bolečine? Mogoče močnim krčem pri menstruaciji? Hudim bolečinam v križu? Tako nekako.Iz lastnih izkušenj: zadnjo uro do dve je fajn bolelo, prej je bilo pa čisto sprejemljivo.
Je pa vse lažje prenašat, saj veš, da boš “poplačan” za te bolečine.

Precej močnejše bolečine sem imela, ko me je bolel želodec. Pa pri želodcu je trajalo skoraj 10 dni praktično brez premora.

Sem tik pred drugim porodom in prvi je bil tako sanjski, da me je sedaj v drugo malce strah…:-). Veš nikar ne poslušaj in ne beri preveč o tem, vsaka ženska doživlja porod drugače, za vsako je bolečina drugačna…Meni so v prvo porod sprožili brez enega samega naravnega popadka, vse skupaj je potekalo neverjetno hitro,še prej kot v 1h sem imela štručko že v rokah…, brez šiva…Bolečine so sicer bile ampak pri zobarju mi je huje…Skratka zelo, zelo lepa izkušnja…,v drugo bomo pa še videli….

Ne vem zakaj bi tako hudičevo bolelo, če ni treba. EA je zakon.

Sicer nimam krčev med menstruacijo, sem pa imela že črevesne viruse in podobne nebodijihtreba in lahko primerjam s temi krči – tako da je nekaj istega (samo da se viroza vleče par dni, porod pa par ur). Pač krčenje organov občutimo kot bolečino.
Meni je zelo pomagalo to, da sem na popadke gledala kot na nekaj dobrega: krčenje maternice pomaga otročku, da se laže in hitreje porodi, in to krčenje je pač povezano z bolečino. Se imaš pa med popadki čas vsaj malo oddahniti (no, razen res čisto na koncu, ko pa je dogajanje itak tako intenzivno, da ti je res že čisto vseeno za vse). Protibolečinskih sredstev nisem rabila, zabadanja igel ne maram, sploh če ni nujno. V mojem primeru se epiduralna ne bi splačala zaradi tistih 10, 15 minut bolečin.
Tudi pri zobarju nočem injekcije za navadno vrtanje, raje potrpim tisto minutko.

boli pa boli….same občutljivke tukaj!

Bodoča porodnica: bolj kot te bo strah in boš o tem razmišljala, bolj boš napeta in bolj te bo bolelo.
Ne obremenjuj se preveč s tem, dopovej si, da dete, tako kot je prišlo noter, tako bo šlo tudi ven.

Bolečine pa tako: si se že kdaj tako na debelo pokakala? No, tako je to. Pritisneš, pa gre. Noter ne more ostat, a ne?

Sploh pa, ko držiš dete v rokah, je vsak napor pozabljen, verjemi!

Hvala.

v trenutku, ko se bo začelo. verjemi mi. takrat boš mislila le, da naj bo vse uredu, naj bo z otrokom o.k, bolečine boš prenesla. veliko sreče, javi se, ko bo mimo!

Ja seveda boli in ni prav prijetno, ampak je še vsaka preživela in če bi vse res tako hudičevo bolelo, ne bi nobena šla dvakrat, trikrat ali tako kot naša soseda, ki je rodila devetkrat. Tudi mene je bolelo, rodila sem dvakrat, ampak obakrat z epiduralno – zakaj bi trpela in se potem poveličevala, kaj vse lahko prenesem – res pa je, da sta bila oba poroda kar dolga (prvi 10 ur, drugi 8 ur). Nekaj mesecev po drugem porodu sem imala napad žolčnih kamnov in to pa res boli – brez prestanka. Pa tudi zob me je bolel cel vikend in to je mnogo hujša bolečina kot sam porod.
Tako da, kar brez skrbi – spet ni tako grozno kot nekatere opisujejo – saj ženske smo ja bolj potrpežljive in vzdržne kot moški, a ne?

Porod 8 ur, bolecina precejsnja, odnos babic, da se zjokas, ce ne bi imela zraven moza, si ne predstavljam, kako bi bilo, prosila za protibolecinska zdravila, odgovor: porod mora boleti (na ta odgovor je mozu prekipelo), raztrgana, notranji, zunanji sivi, sivanje na zivo (komentar: to ni nic, ne splaca se dat injekcije za lokalno , da si zapomnis (zapomnis kaj??) To so spomini na porod in porodnisnico ljubljana.
Ne pozabis niti bolecin, se manj odnosa. In te stokrat ponovljene besede: porod mora bolet, tako je bilo vedno. Da si zapomnis. In je potem sreca toliko vecja.
Aja, pa vprasaj babice v porodnisnici, kako dobro vejo, katera maksimalno zavaruje presredek, katera ima odnos: mora bolet. Zal sem spoznala eno kolegico, ki je babica sele pozneje, po porodu.

Mocno upam, da sedaj ni vec tako.

Narava nas programira, da pozabimo točno kolikšna bolečina je bila. Nekatere pa se živo spomnimo tega. Takole je; križ ti hoče od bolečine in pritiska raztrgat na vse strani, kožo na trebuhu ti hoče razgnati, medtem ko se ti nanj obeša sestra, kolki se ti zdijo da sploh niso v stiku s teleson in tam spodaj je kot, da bi ti kdo razregoval tkivo do neznosne bolečine in napetosti oz.skorajšnje smrti. Takole je. Ampak večina žensk pozabi, smo tako programirani. Če ne bi potem na svetu ne bilo toliko ljudi.

… pišete, da bo tale, ki sprašuje ušla še pred porodom …

Še največ pove podatek (ki ga mimogrede izluščiš):
– namreč, da je to za vsako malo drugače in da se ne da napovedati, kako bo pri tebi.
– da ne more biti tako hudo, če gremo ene večkrat nazaj 🙂
– da večina žensk – sploh v razvitem svetu – pri porodu preživi, ker je mati narava tako sprogramirala.

Kar pa se mene tiče, lahko rečem, da je bilo prvič najhuje, ostali porodi so bili pa mala malica (je bilo tudi treba potrpet, pa bogve če ne grem raje v porodno, kot k zobarju).

Rodila sem pred 15 leti pa se mi zdi, kot da bi bilo včeraj. Tudi jaz sem strašen zajček glede bolečin in sem dobesedno celo nosečnost umirala od strahu pred bolečinami.

Potem pa ko se je začelo, še vedela nisem, da se je zares. Popadke dolge ure sploh nisem prepoznala, ker sem po pripovedovanju drugih, čakala na tisto ‘orng’ bolečino, pa jo nikakor ni blo, saj me je tko občasno bolelo tko kot da dobiš menstruacijo. Po nekih 5, 6 urah, sem vendarle dojela da je to to, in šla v bolnišnico, kjer sem čez 3 ure (skupaj vštet tudi sprejem) rodila. Na porodni mizi je zadnje 2 uri res bolelo, vendar je tko, da boli minuto, dve pa popusti minuto dve. Bolečina je mogoče proti koncu res drugačna, otrdi ti ves trebušni del, čutiš kot neko plimovanje bolečine čez cel srednji trebušni del spredaj in zadaj, samo ta bolečina je naravna, ne znam ti razložit kako naravna, vendar čutiš, da je čisto naravna, zato jaz osebno od osebja nisem zahtevala nič, zdelo se mi je, da tako mora bit. Sicer sem baje dobila sredstvo za pomirjanje ali za bolečine, saj ne vem točno kaj, prerezali so me, pa da to sploh nisem čutila, poskrbeli za vse, da sem dobila tako lepo hčerko, da to ni bilo res. ko sem rodila mi je bilo vseeno za šivanje, pa sem baje zelo grdo popokala noter, zunaj pa so me prerezali, ampak tega res sploh nisem čutila………

V trenutku, ko sem rodila, sem imela občutek take sreče in evforije, da bi kar ustala s porodne mize in skupaj s hčerko odšla domov. Preprosto razganjal me je od sreče……..

Tako da, je naravni porod nekaj najlepšega kar se ti lahko zgodi in edina bolečina v življenju, ki ima nek smisel……..