Če bo sprejet novi zakon o OŠ, se bo l. 2013/2014 začel izvajat drugi tuji jezik v 7. razredu.
Mene pa zanima, kakšno možnost imamo starši vplivat na to, kateri jezik bo to. Že zdaj so nam povedali, da bo to na naši šoli zagotovo francoščina, ker ima šola dva učitelja, ki poleg angleščine lahko poučujeta tudi francoščino. Ampak večina staršev je že zdaj proti francoščini, ko so nas spraševali za mnenje za prijavo na poskusno uvajanje drugega tujega jezika. Predvidevam, da nas ob uvedbi obveznega drugega tujega jezika ne bodo več spraševali. A imamo starši potem sploh še kakšno možnost vplivanja?

francoščina sploh ni slabo, da ga uvedejo kot drugi jezik…v marikateri inštituciji EU zahtevajo kot pogoj za zasedbo delovnega mesta znanje francoščine…mislim, da če se bo ta EU obdržala, bo francoščina vedno bolj pomembna

francoščina je bedasta opcija zaradi tega, ker v našem okolju
1. pride hudo redko prav
2. praktično ni možnosti, da jo poslušaš ali vadiš.

pri angleščini in nemščini je ogromno opcij, da jezik poslušaš – pesmi, filmi, revije, televizija, menda imamo v sloveniji vsaj 20 nemških televizijskih programov na voljo, med njimi se dostikrat najde kaj zanimivega, medtem, ko imamo en francoski program, pa še tisti je tako tako….

učenje francoščine je skoraj garantirano v 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} v osnovnih šolah proč vržen čas.

Se ne strinjam, da je francoščina brez veze.
Bolje, da je drugi jezik iz skupine romanskih jezikov, prvi je verjetno skoraj povsod angleščina.

Proti smo zato, ker se nam zdi premalo uporaben. In kot je komentiral nekdo: v vsakdanji rabi premalo slišen.
Drug problem pa je tudi eden izmed učiteljev, ki že tako ni primeren za mesto učitelja.

ti kar iz izkušenj povem, da je. moji sošolci v gimnaziji so imeli 2. tuj jezik francoščino. večina s tem nima kaj počet in bi jim bolj prav prišla nemščina.
tisti, ki pa francoščino dejansko rabijo, pa od 4 let v gimnaziji niso odnesli toliko, da bi bila zadeva uporabna, ampak so se ravno tako morali dodatno samostojno izobraževat.
tole o enem romanskem in enem germanskem jeziku je pa itak bedarija. če že romanski jezik, potem bi bila vsaj italjanščina kot jezik enega od sosedov.

Ne vem zakaj vsi tako forsirajo nemščino. Meni se zdi pa francoščina dobra izbira. Zakaj:

– Mislim da o uporabnosti tukaj nima smisla razpravljati: osnovnošolski nivo bo itak verjetno tako nizek, da se bodo naučili nekaj besed in tvorili nekaj osnovnih stavkov in tudi po treh letih še ne bodo sposobni brati knjig in gledati francoskih filmov. Pri nas v srednji šoli je znanje nemščine tistim, ki so se jo učili v OŠ, prišla prav samo kakšen teden, potem pa smo bili že na istem.

– Prav je, da se spoznajo s francoščino, ker je (kot je nekdo že rekel) v EU zelo pomembna.

– Tisti, ki jih bo jezik potegnil, se ga bodo učili še naprej in morda nekoč pristali v Bruslju. Tisti, ki jih ne bo, pa ne bodo prav nič oškodovani – francoščino bodo pač pustili za sabo in šli novim jezikom naproti.

v primeru, da je učni jezik nemško, angleško ali italijansko, imaš ogromno možnosti za aktivno uporabo in večje možnosti, da se jezika naučiš do te mere, da si z njim lahko pomagaš. ne bi vam smelo biti v interesu, da je cilj drugega tujega jezika to, da se naučiš tri besede in to je to.
po treh letih bi vsaj kak film ali nadaljevanko v tujem jeziku moral znati razumeti.

Ma, ne vem, če je ravno tako. Me čudi tak odpor do francoščine. Tisti, ki se hoče dobro naučiti jezika, se bo itak moral dodatno sam močno potruditi. Jezik je treba vedno obnavljat, da ne pozabiš, pa kar se dela v šoli je itak premalo v vsakem primeru. Jaz sem se učila nemščino v gimnaziji in ker nisem obnavljala, zdaj znam par stavkov. Na internetu npr. je dostopnih ogromno risank v francoščini, ena je mislim celo poučna o tem, kako deluje človeško telo, se je še pred leti vrtela na TVS. To, da ni dostopne literature in avdio-video materiala je samo slab izgovor.

Vse ima pluse in minuse. In odvisno pač, kaj človek v življenju potrebuje. Jaz npr., ko sem se hotela prijaviti na delovno mesto ali pripravništvo (ne spomnim se točno, ker je par let nazaj) na sodišču v Strasbourgu, se nisem mogla, ker obvezno zahtevajo znanje francoščine – no, vsaj v tistem razpisu.

Razpravljanje o tem, kateri (svetovni) jezik je za koga bolj pomemben in koristen ne vodi nikamor, ker je pac odvisno od posameznikove situacije. Razdalje v Evropi so vedno manjse in tako seveda Francija ni nekje prav dalec (po tej logiki bi se se manj ” splacalo ” uciti spanscino, ker je Spanija dalj od Francije).

Bolj problematicno in – kot razumem – osnovno bistvo posta – je, kako zagotoviti primerno izbiro drugega tujega jezika na solah ? Da se bo nekdo prisiljen uciti francoscine jsamo za to, ker na tisti soli pac je profesor francoscine, ni pa profesorja spanscine ali ruscine, seveda ni prav.

drug tuj jezik je bil že sedaj kot dodaten predmet v 7-8-9 razredu, kar nekaj šol je imelo na izbiro nemščino ali francoščino. za francoščino je bilo malo povpraševanja, ker se vsem zdi težka. ampak – tudi nemščina ni enostavna!!!

Ampak da bi šola posebej zaposlila učitelje različnih tujih jezikov, pa tudi ni verjetno. Edino tako bi šlo, da bi en učitelj delal na več šolah hkrati, da bi nabral dovolj ur. V večjih mestih je to manjši problem, na podeželju, kjer so razdalje med šolami večje, pa večji. Pa tudi – takšna služba bi bila za tistega, ki bi jo sprejel, zelo zasilni izhod, kar se bi poznalo pri hitrem menjavanju in kvaliteti učiteljev.

Kar se uporabnosti tiče, pa – kot je že nekdo povedal, od 2. tujega jezika (ki bo imel najbrž bolj malo ur) na osnovnošolski ravni komunikacijskih čudežev ni pričakovati, tako da s stališča uporabnosti je čisto vseeno, ali je nemščina, francoščina, svahili ali urdu. Z jezikovnega stališča je pa najbrž res bolje, da ni iz iste skupine, kot prvi jezik (če je torej 1. jezik angleščina, je francoščina, španščina, kitajščina boljša izbira kot nemščina ali ruščina).

…da je tak odpor do francoščine, ker otrokom ne boste mogli več riti odnašat, ker je pač ne znate!

ihihihi
samo jaz francosko znam nekaj malega… sem se je šla učit sama :))))
vidim pa, da hudo malo ljudem pride prav. tisti, ki jo bodo v življenju rabili, pa se je bodo naučili sami.

Kar se uporabnosti tiče, pa – kot je že nekdo povedal, od 2. tujega jezika (ki bo imel najbrž bolj malo ur) na osnovnošolski ravni komunikacijskih čudežev ni pričakovati, tako da s stališča uporabnosti je čisto vseeno, ali je nemščina, francoščina, svahili ali urdu. Z jezikovnega stališča je pa najbrž res bolje, da ni iz iste skupine, kot prvi jezik (če je torej 1. jezik angleščina, je francoščina, španščina, kitajščina boljša izbira kot nemščina ali ruščina).[/quote]

Drugi tuji jezik se uči 2 uri na teden. To znese 70 ur na leto, oz. 210 do konca osnovne šole. To število ur in obdelane teme zadostujejo za nivo A1- A2 evropske jezikovne lestvice.
Izbira drugega tujega jezika ni definirana zakonom. Jaz, kot učiteljica nemščine, sem ravnateljem vedno predlagala, da upoštevajo večinsko željo staršev. Čeprav je tudi to utopično. Eno leto bo večina staršev želela francoščino, drugo (ker gre za novo generacijo) nemščino, tretje španščino. To pa je z vidika zaposlovanja zelo komplicirano in v praksi povezano z veliko težavami.

V 9. razredu je 64 ur, torej je skupaj nekoliko manj ur (204). 😉

kva težiš,učitelj še angleščine ne zna

Tečaji ruščine

Ruski Svet d.o.o

www.ruskisvet.si[/url]