Med.Over.Net

Ločitev, nezvestoba in varanje

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja • Mirjana Frankovič, specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

Ločitev je predvsem čustven proces, ki se ne zgodi od danes na jutri. Veliko ljudi se z njo vsakodnevno spopada. Kakšne so vaše izkušnje? Kakšne so vaše težave?

Boštjan Topovšek , Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Bostjan_Topovsek

Mirjana Frankovič , specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

NA RAZPOTJU

Default avatar

ENA a

Sem na razpotju ,ko ne vem kam,nazaj ,naprej..
Poročena sva 10 let imava 3 otroke enega predšolskega in dva šoloobvezna,..ljubezni ni,spoštovanja ni ,ga ni bilo.Vem napaka je bila da sem sploh šla v tako vezo,a mlada naivna sem upala...in rabila tolko let..
Pa sva peljala vse nekako do lanske zime ,kjer sem ga dobila na avanturah,kjer se je dopisoval same sexi stvari..me je prizadelo,čeprav lahko rečem da je nekaj krivde moje,ke imava zelo različne potrebe glede sexa.
In tu se je začelo lomiti,klub temu da sva si dala še eno možnost da poskusiva,je trud trajal ene 14 dni ,potem pa je bil spet na dopisovanju,in meni je bilo dovolj,truda.
Sem pa šla tudi jaz pogledat kaj vse se dogaja na takih chatih....in nehote našla nekoga.Nekoga s katerim se lahko pogovarjam ure,noči ,,,kolikor nama dopušča čas, me spoštuje,me ima rad in jaz njega.Poznava se 2 meseca ,videla sva se 5x in vidiva se skupaj.
Je nesrečen v zakonu že 10 let,vztraja zarad svojih otrok,..meni daje pozornost ,ljubezen ,ki je nisem imela..pogovor,še nikoli nisem toliko govorila,z možem v 14 letih poznanstva...
Zdej mož vidi ,da se nekaj dogaja tudi povedala sem mu ,da se dopisujem,in zdej se trudi,ko gre zares....a moja čustva so hladna do njega ,do vsega njegovega truda...
Vidim se drugje in pripravljena sem zapustiti moža in oditi z otroki na drug konec Slovenije ....Tu me malo skrbijo otroci njihove posledice ....
Tudi če bi se vse nehalo s strani najinih načrtov glede prihodnosti,se ne vidim več v bližini moža,zmrazi me vsak dotik.
Šla bi že prej pa mi finance ne omogočajo.
Prosim za vaša mnenja,vaše poglede.Hvala
Default avatar

skela

Predvsem previdnost in pamet v roke.
Jaz sem na dopisovalnicah preživela dosti časa - pazi, pazi, pazi!!!!
95% moških na spletu je točno takih kot tvoj mož - če imaš možnost, malo primerjaj, kaj
je on pisal ženskam in mogoče boš na grozo ugotovila, da ni tako različno od tistega, kar
tebi piše "ta novi"...
Na žalost je tako. VSI na netu so revčki, ki jih žene ne razumejo, so grozne, živijo z njimi samo
"še na papirju", samo zaradi otrok, samo zato, ker je žena bolana, ker je pohlepna in bi jim
vse pobrala, ker je žleht in mu ne bi pustila otrok videt....blablabla....tega je na tone in vsi
so si zeloooooo podobni...vsi iščejo samo malo zabave, žene pa ne bi zapustili.
Enostaven preizkus - postavi tanovega pred dejstvo, da se boš ločila in prišla živet k njemu -
bo takoj rep med noge in tisoč izgovorov, zakaj zdaj ne more, mogoče čez leto dve....ki jih
seveda nikoli ne dočakaš...ne bodi naivna. Dva meseca si dopisujeta? In ga kar "poznaš",
gleda na vse kar ti je naplozal?
Kaj naredi z možem ti ne vem svetovati - tu mislim, da imaš že svoje mnjenje. Ne zapletaj
pa se z naslednjim lažnivcem - pomisli - tako kot je mož lagal tebi, zdaj on laže svoji ženi -
in ČE bo kdaj slučajno s tabo, bo lagal spet tebi in iskal "sorodno dušo" (beri seks) naprej...
Lažnivec ostane lažnivec.
Ne boj se nekaj časa ostati sama, išči pa samske - če že.
Default avatar

ENA a

Ma ne tu ne gre za sex,ker sem ga že takoj postavila pred dejstvo, da ne iščem sexa,ker ga imam doma če ga hočem...rabim pozornost,nežnost..to je to kar mi daje.
ja stvar je tako daleč da že načrtujeva naprej,njegova žena in otroci že vejo zame ( ker je že žena poskušala posredovati me ustrahovati) in je v dogovoru kako naprej...jaz zaenkrat še molčim doma,glede prihodnosti,ker poznam moža in vem da bi preveč burno odreagiral in zato imam v načrtu samo vzeti cunje in otroke ter se odpeljat,ko bom že daleč pa mu povedati kako je na stvari...drugače res ne bo šlo.
Ne vidim drugačne rešitve..
Default avatar

ločevalka

Kaaaaj?

Se ti sploh zavedaš, kaj počneš?
Ti si zaljubljena v tega moškega, otroci pa ne, oni imajo radi svojega atija.
Ne moreš tako. Upam, da je tale tvoja nova simpatija bolj prizemljena in bo tvoj plan gladko zavrnila (čeprav bolj slabo kaže, glede na to, da je to dolžnost prepustil svoji ženi). To se enostavno ne dela tako, pa ne glede na vse, kar ti je menda hudega naredil mož.

BTW, si pri ta novem preverila njegove potrebe po seksu in vajino kompatibilnost na tem področju?

Sori, moram napisat: ne morem verjet, da odrasla oseba s kopico otrok sploh razmišlja kaj takšnega.
Default avatar

ooo kaj

2 meseca ga KOMAJ poznaš!!!!!!!!!!!!!!!!! ne moreš verjeti no!!!
Default avatar

Manja

Hej, punca, malce "zaustavi konje"!! Če si toliko let živela v "hladnem" zakonu, pa poskusi še vsaj nekaj časa, ne razmišljaj o tem, da bi tvoji otroci šli v jeseni v šolo že na drugem koncu Slovenije! Razumem tvojo zaljubljenost, ker sem nekaj podobnega dajala tudi jaz skozi in še dajem. Vendar sem skoraj dve leti "upala", da me nora zaljubljenost vendarle mine, ker imam tudi jaz tri otroke! Po več kot dveh letih vsakdanjih stikov (ko sva lahko spoznala tudi napake drug drugega!), čeprav živiva tudi kar precej daleč narazen, sva z lubčkom naredila prve korake naprej, povedala svojima partnerjema (je bilo in je še hudo!) in sedaj sva vsak na svoji strani v ločitvenem postopku. Vsak mi pritrdi, da sem še kako naredila prav da sem se preselila v "svoje" najeto stanovanje in ne direkt k tanovemu. Pa se nimam kaj posebno za pametno. In čeprav moram s financami zelo pazit. Pravijo, da se vsaka stvar v življenju zgodi z razlogom (in tudi zaljubljenost za take, ki se ne zaljubljamo vsak mesec v drugega!), vendar je pomembno kako odreagiramo. Če imamo otroke, imamo do njih tudi odgovornost, toliko bolj če so še mlajši od petnajst let! In to, da bi jih ti brez posebne obrazložitve odpeljala na drug konec Slovenije mislim, da se resnično ne bi dobro končalo. (Pre)huda trauma bi bila to zanje, pa tudi zate, ki bi trpela ob njih. Kot prvo taki otroci rabijo občutek varnosti in kar naenkrat biti v povsem novem okolju, četudi si ti z njimi... Kaj pa če bi ti svojemu prijatelju rekla, da naj se on preseli v tvoj konec? Zagotovo bo tu izgovor služba, otroci... kaj pa tvoji otroci?? Za povrh vsega še njegova žena grozi... Ne misli, da se bo tvoj mož kar strinjal s tem da mu odpelješ otroke, sama praviš da zna prav burno reagirat in tudi če greš na drug konec Slovenije te bo našel. Za to, da se ga rešiš, jaz na tvojem mestu ne bi "izkoristila" finančno močnejšega moškega, čeprav glede tega le ugibam.
Pusti si čas. Če sta si s tem moškim res namenjena, se bodo stvari sčasoma že "naglihale" tako, da vama bo uspelo priti skupaj. Čeprav te preklemansko dobro razumem, kako težko je krotiti čustva.
Računalniki, kolikor so nam v podporo, so po drugi strani tudi "vrag". Če bi hotela z možem obuditi razmerje, bi računalnik moral od hiše (seveda če nista v službi skoz ob njem!). A če si se čustveno do njega čisto ohladila verjetno ni več upanja... En kup "če"-jev je! Mislim, da je pomembno, da poskušaš iti sama vase in se vprašaš kaj si želiš od nadaljnjega življenja. Zagotovo je bolje, da otroci odraščajo v "zdravem" okolju, kar zakon kakršnega imata sedaj z možem kar zagotovo sedaj ni. Tudi tebi se ni potrebno žrtvovati da bi le zaradi otrok ostala v zakonu. A dobesedno bežanje k drugemu komaj po dveh mesecih poznanstva se mi res ne zdi prava pot. Dajta si še čas!!
Default avatar

jutranja zarja

Pozdravljena!
Kakorkoli trenutno ne vidiš in ne razumeš, ker si se znašla v popolni zmešnjavi čustev, ne zmoreš trezne presoje:
res si na begu iz te zavožene zveze
a sama očitno nisi dovolj močna, da bi zvezo zaključila- to res ni kar tako enostavno... zato se naslanjaš na tipa iz neta
bolj kot kdo te razumem, da je hudo, ko se čustva ponovno zbudijo, ko ti nekdo da občutek, da si ljubljena, zaželjena......prej pa toliko let hrepenenja po tem.... pa samo poniževanja moža....
oja zelo dobro poznano
Pa vendar ..tipi iz neta so samo ljudje, z kupom osebnostnih pomankljivosti, ki se spretno skrivajo za besedami, ki danes pomenijo ogromno.. Žal je občutek varljiv. Ta zaljubljenost mine in motiv....zakaj tip išče žensko na netu se prav kmalu razkrije.
Dejstvo je, da zakon moraš končati..čim prej in čim manj boleče za otroke. V vaše življenje pa spusti osebo, ki bo v prvi vrsti imela rada tvoje otroke, ki jo bodo le ti sprejeli, osebo, ki jo boš poznala vsaj par let...in boš do nje čutila kaj več kot le strast. Znanec iz neta, naj jso te besede še tako boleče zate, je popon neznanec.Poznaš ga več kot premalo, da bi na vrat na nos pobrala otroke in se selila..
Halooo!

Nič ni narobe, če se z njim dobivaš, ti je v oporo tekom ločitve. Bolje bi bilo sicer, če ne bi bil poročen. Upam, da se je res nameraval ločiti, če ne si ti tista, ki je dokončno uničila njegovo gnezdo.
Prav nič ni narobe, če vsa ta speča čustva daš iz sebe, ker jih dejansko niti ne zmoreš več zadrževati. Bruhajo kot orkan. In ta čustva niso osnova za trajno zvezo z nekom.
Dejstvo je tudi, da ločitev ni kar tako...enostavna stvar za pomalicati. Da se pojavi en kup težav: stiki z očetom, nagajanje bivšega, delitev skupnega premoženja...in navsezadnje preživljati troje otrok ni mačji kašelj.
Na tvojem mestu bi se osredotočila predvsem na to, kako nadaljevati in poskrbeti za čim boljši ekonomski položaj..kje prihraniti, kje kaj dodatno zaslužiti..in to popolnoma samostojno in neodvisno od moškega.
To sem storila sama. In nato pride tudi tisto po čemer tako hrepeniš...tudi tista prava , predana, zaupanja polna in predvsem dolgotrajna ljubezen. Našla sem jo na domačem terenu, pri človeku, ki me je že vrsto let opazoval, mene in moj zakon.
S človekom, ki sem ga spoznala preko neta sem kar hitro zaključila. Prav tako kot ti, sem sanjala, da je to nekaj za celo življenje. Za razliko od tebe, je v mojem primeru on rinil k meni. Na vsak način se je želel preseliti. Ko je porabil že peti tisočak mojega denarja, mi je postalo jasno. Tip je bil popolni looser. Ni bil sposoben samostojnega življenja...živel je iz dneva v dan. Brez prihrankov, brez dohodkov, brez odgovornosti. Za višek mi je hotel oprtati še svojega sina- torej bi morala preživljati kar 6 oseb. Zelo fino.
A nekaj pa je obvladal brezhibno...pisati tolažilne in ljubeče besede.

Moj zakon je bil goooza. A to razmerje bi bilo prav tako pogubno.

Draga moja... previdno.....previdno.
Upam, da čim prej spregledaš.
Default avatar

Ian

Ej, za**** boš lajf sebi in svojim otrokom do konca.

Če se mož trudi, pomeni, da te ima rad. In vedi, da si za to, da sta za vse v zakonu kriva oba. Tudi Ti nosiš svoj del odgovornosti.

Oprosti, tako kot se obnašaš, se obnašajo samo neodgovorne in nezrele osebe.
Default avatar

lockness

10 let poročena! 2 otroka! Mož se trudi! Ni bilo dovolj seksa!

In po 2 mesecih znanstva z nekom, za katerega bi porušila vse mostove za sabo!!! Pokopala družino.

Nobene pravice se nimamo vtikati vate, vendar, če že sprašuješ za nasvet, VSE TO KAR POČNEŠ, JE VSE NAROBE. Razreši najprej s svojim možem, kolikor vidim mu ni vseeno. Zdaj ko se je pojavil drugi je prvi zanič. Nimaš realne slike. drugega idealiziraš, od prvega si ranjena in ga sovražiš.

Predvsem pa BODI POŠTENA DO SEBE IN SVOJIH.
Default avatar

to pa ni lepo

Tudi jaz ti ne dam prav. Med mojima staršema je bilo veliko nesoglasij, nikoli sicer nista bila na pragu ločitve, ampak jaz sem nadvse srečna, da ju še imam, in to skupaj (ok, drugo je, če ti eden od njih umre). Zdaj, ko sta že vmalo v letih, se razumeta popolnoma drugače in ravno zadnjič sem se z njima pogovarjala o tem njunem stresnem obdobju (šoloobvezni otroci, mamina služba, očetova obrt, polno nekih prepirov), pa veš, kaj sta mi rekla? Da jima ni žal niti za en trenutek, da sta ostala skupaj. Zdaj gledata na življenje popolnoma drugače in priznata, da ni lepšega, kot to, da se še imata, da prideva z bratom domov in pripeljeva svoje otroke, da so vnučki na obisku, da tam prespijo, da se lahko skupaj z njimi ukvarjata in da skupaj delita svet. Z bratom sva njuna otroka, najini otroci so njuni vnuki, družina smo,v pravem pomenu besede in bomo zmeraj ostali.

Kot otrok si ne predstavljam, da bi se starša ločila, ker ne bi nikdar imela rada tistega tujca ali tujko tako kot svoje lastne starše. Nad nama niso nikdar bili nasilni (v smislu fizičnih obračunov, psihičnega pritiska) in najbolj bi me bolelo, da bi se starša ločila, ne vem, zaradi seksa npr., in bi si ju morala deliti, za vsakega bi imela odmerjen čas, tako pa sem jih imela vedno skupaj in na dosegu roke. Neprecenjlivo.

Tudi z mojim možem se včasih skregava, ampak se vseeno zavedava pomena družine, kaj pomeniva najinima otrokoma in kako njiju boli, če se slučajno kaj zadereva drug na drugega. Ne, nikdar ne bi dovolila, da bi zaradi takih banalnosti, kot je seks ali kaj podobnega, razpadla zveza, ker so na koncu največji reveži prav nič krivi otroci.

Popolnoma drugo je, če je eden od partnerjev psihično moten, bodisi je fizično nasilen ali kako drugače nevaren družini, da torej ogroža njihovo življenje. Tam ne nasprotujem ločitvam in preprovedim približevanja.

Menim, da delaš veliko neumnost, gledaš samo nase, popolnoma si pozabila na svoje otroke, na njihova čustva, njihove potrebe in želje. Oprosti, ampak toliko si stara, da moraš vedeti, da so zdaj na prvem mestu otroci. Vsak, ki se ločuje, naj mu bo jasno, da bodo le otroci tisti, ki bodo celo življenje s tem zaznamovani. Vi boste ljubili drugega, vprašanje pa, kako bodo čutili oni.

Biti v zakonu je težko, ni skoz posuto z rožami, nastanejo težave, ki naj bi jih odrasli znali reševati. Ko se odločimo za otroke, jih imamo za vedno in oče bo ostal oče, mama pa mama.

Jaz svojim otrokom tega nikdar ne bi naredila, ker imajo oba starša nadvse radi in uničila jim bi prihodnost, če bi odšla z drugim, ki jim ne bi pomenil popolnoma nič. Trudim se za moža in tudi on zame, nisva brez napak, ampak jih nikakor ne misliva prenest na potomce.
Default avatar

on35

Čustveno te bodo ubili!!!!!!!!!!!

Povem ti, sto mnenj in vsa različna, tle gor boš samo znorela od branja.
Lahko rečem , da samo ti in tvoj mož vesta kaj je za rešit. Ok tole čez internet je malo hitro, ampak ti veš, kaj čutiš. Tole ki pa ti pravijo da , če si do zdaj zdržala pa še potrpi pa je sam bla.., Ne zamerit, ampak noben zakon po letih ni več tak kot na začetku in se moremo veliko bolj trudit , da kažemo naklonjenost drug drugemu, to pa zaradi tega , ker smo se navadli en na druzga in pozabljamo da rabimo nežnost, romanco....( rože moraš tud vedno zalivat, da rastejo). Vsi tisti , ki to blebetate pa ste bili ali ste v podobnih čustvenih problemih zakona.
Hudo je ko pride dan ko si čustveno mrtev do osebe s katero živiš skupaj. Mogoče ampak res mogoče bi, vama pomagal kakšen dober terapevt. Jaz sem enostavno začel zalivat rože:), in počasi se začenja stvar obračat na bolje , ampak verjemi pot je dolga. Pogovori pa so temelj vsega!!!!!

lp
Default avatar

Pis

Ce je problem sexs je tu na mestu pogovor. Ce sta do sedaj krmarila brez vecjih
problemov, verjetno tako slab moz ne more biti, da bi morala kar na vrat na nos
z otroci v locitev. Jezik in razum imamo zato, da se pogovarjamo. Vzemi se v roke
in resuj tezave doma, namesto da rines v nove probleme, ki zagotovo pridejo. Na
zacetku vedno in povsod cvetijo rozice, ki slej ko prej ovenijo. Kot so ti ze povedali -
misli na otroke.
Default avatar

pusti mi mail

ENA a je napisal/a:
Sem na razpotju ,ko ne vem kam,nazaj ,naprej..
Poročena sva 10 let imava 3 otroke enega predšolskega in dva šoloobvezna,..ljubezni ni,spoštovanja ni ,ga ni bilo.Vem napaka je bila da sem sploh šla v tako vezo,a mlada naivna sem upala...in rabila tolko let..
Pa sva peljala vse nekako do lanske zime ,kjer sem ga dobila na avanturah,kjer se je dopisoval same sexi stvari..me je prizadelo,čeprav lahko rečem da je nekaj krivde moje,ke imava zelo različne potrebe glede sexa.
In tu se je začelo lomiti,klub temu da sva si dala še eno možnost da poskusiva,je trud trajal ene 14 dni ,potem pa je bil spet na dopisovanju,in meni je bilo dovolj,truda.
Sem pa šla tudi jaz pogledat kaj vse se dogaja na takih chatih....in nehote našla nekoga.Nekoga s katerim se lahko pogovarjam ure,noči ,,,kolikor nama dopušča čas, me spoštuje,me ima rad in jaz njega.Poznava se 2 meseca ,videla sva se 5x in vidiva se skupaj.
Je nesrečen v zakonu že 10 let,vztraja zarad svojih otrok,..meni daje pozornost ,ljubezen ,ki je nisem imela..pogovor,še nikoli nisem toliko govorila,z možem v 14 letih poznanstva...
Zdej mož vidi ,da se nekaj dogaja tudi povedala sem mu ,da se dopisujem,in zdej se trudi,ko gre zares....a moja čustva so hladna do njega ,do vsega njegovega truda...
Vidim se drugje in pripravljena sem zapustiti moža in oditi z otroki na drug konec Slovenije ....Tu me malo skrbijo otroci njihove posledice ....
Tudi če bi se vse nehalo s strani najinih načrtov glede prihodnosti,se ne vidim več v bližini moža,zmrazi me vsak dotik.
Šla bi že prej pa mi finance ne omogočajo.
Prosim za vaša mnenja,vaše poglede.Hvala
imam skoraj identično zgodbo...prosim pusti mi mail, kamor te lahko kontaktiram...
lp

mami