Zakaj me čez vikend vedno zdela? :(

Ne vem, ali sem samo jaz tako čudna ali je še kdo tak …

Čez teden delam na polno. V službi in doma. Tako drvim od enega opravka do drugega, da niti ne opazim, če z mano ni vse vredu.
Ob vikendih, ko bi pravzaprav morala biti polna energije, pa vse moje težave izbruhnejo na plan. Moja osnovna bolezen, pa še spremljave: glavobol, seneni nahod, utrujenoooooost …

Kaj delam narobe, da se to dogaja? Imam kar slabo vest pred svojimi doma, saj pokasirajo ravno najslabše od mene. Želim pa jim dati več, mene zdravo!

Nasveti VEČ kot dobrodošli!

To je največkrat posledica stresa. Tega ne opaziš, ko si še samska oz. brez otrok in komot oddelaš 10-urne delavnike vključno z vikendi (saj veš, taki in drugačni maratonski projekti …). Z otroki pa se (po mojem mnenju) napori vsaj podvojijo in tak stres te fajn zdela. Pomaga počitek (dopusti), vključno s kakšnim vikendom samo zase (pošlješ otroke z očkom na kakšen izlet). Vsaj za nekaj časa prepusti popoldanske aktivnosti (razvažanje otrok) možu. Skratka, odvrzi malo bremena. Ker ko enkrat prideš na točko, da rabiš bolniško, zelo težko prideš nazaj v ritem. Služba se ti zagabi, tudi po tritedenskem dopustu ne zmoreš delati na polno (ker imaš odpor) … s stresom se ni za hecati. Govorim iz lastnih izkušenj.

Odgovor na tvoja vprašanja…je v prvem stavku.

Čez teden delam na polno. V službi in doma. Tako drvim od enega opravka do drugega, da niti ne opazim, če z mano ni vse vredu.

Torej že med tednom s teboj ni vedno vse v redu, samo nočeš sama sebi prisluhniti, ker nimaš časa, imaš opravke, moraš delat…

Nič ni s teboj narobe. Telo se med vikendom pač odzove tako, da preklopi v rezervo. Ali tako ali pa boš prej ko slej kronično pregorela.

Ne vem sicer, kako si bolna in koliko si stara, a vendar se boš morala sprijaznit s tem, da boš tudi čez teden upočasnila malo svoj ritem. Ne moreš biti pon-pet superwoman, čez vikend pa izžeta cunja.
Med vikendom, najbolje takoj v soboto zjutraj, si pa vzemi čas samo zase. Spusti rolete, spi do onemoglosti, privošči si dolg tuš ali kopel….tvoje telo ti bo hvaležno, tvoja družina pa tudi.

Ker si med tednom ne dovoliš počitka, sprostitve, ampak si polna adrenalina zaradi skakanja sem in tja.

Ko pa pride vikend, da se ti del teh “obveznosti” odmakne, se telo sprosti in takrat posledice tega stresa pridejo ven.

Meni je ponavadi tako na začetku dopusta (prvih tri, štiri dni sem ponavadi nahodna, z vročino, bolečimi mišicami, glavoboli).

in s kom preživljaš vikend ?? to je lahko tudi umik od nekoga , ki ti ni ! umik od obveznosti , rutine ! pravzaprav najlajša pot ! razmisli !

Imaš prav, “sama si si odgovorila” (in ostale), treba se bo vzet v roke in tudi med tednom prisluhniti sebi. Nerodno je le, ker tega nisem vajena in že zdaj razmišljam, kdaj naj si vzamem tisti čas. Moj čas.
Kako ve to uravnavate?
Otroka sta že večja, včasih rabita kakšen prevoz, pa ne mnogokrat in kakšno pomoč pri učenju.

ja…., vikendi so ponavadi naši, družinski. In ne bežim od mojih, nikakor, komaj čakam, da pride čas, ko smo več skupaj.

Hm, če so otroki že večji, potem je ta hujše že mimo. Vsaj če sodim po sebi. In zgoraj nisem mislila, da bežiš od družine, temveč da si vzameš čas za odklop. Nisem mislila nič slabšalnega.

Ne, ta del odgovora je bil namenjen ja….. 😉

Draga Zlatolaska,
s teboj je prijetno kramljati, ker v bistvu polagaš v usta nasvete. 😉
Poglej: treba se bo vzet v roke in tudi med tednom prisluhniti sebi. Nerodno je le, ker tega nisem vajena in že zdaj razmišljam, kdaj naj si vzamem tisti čas. Moj čas.

Seveda tega nisi vajena, saj si, če prav razumem, kar nekaj let živela za druge – odraščajoči otroci, služba, druge obveznosti…
Zdaj se boš morala pa tega navadit. Na začetku ne bo lahko, ker te, poleg vsega dela, ki te čaka, najbolj obremenjuje tvoja slaba vest; ne zdi se ti prav, da jemlješ službi/znancem/DRUŽINI/ čas, ki naj bi bil samo tvoj. Ampak čas zate rabiš in ti pripada! Če ne gre drugače, si ga pa zapovej, tako kot si zapoveš, da moraš skočit na banko, kupit kruh in mleko in biti uspešna na delu in doma. Naredi si seznam vseh obveznosti, nato odkljukaj tiste, ki jih lahko naredi kdo drug, in si na tedenskem koledarju naredi prazne prostorčke, ki naj bodo samo tvoji. Kako jih boš izkoristila, je pa tvoja stvar. Ne misli, da moraš tudi takrat biti aktivna za vsako ceno. Če bo to tudi samo ležanje na kavču, ali še bolje v spalnici ali na balkonu, kjer si nedosegljiva za vse, je tudi ok, če ti je tako všeč.
Preveč smo bombardirani z vseh koncev o tem, kaj je uspešna ženska, uspešna mati, uspešna žena…. uspešna je tista, ki se veseli same sebe, ki je v prvi vrsti zadovoljna s seboj.
In nikoli, nikoli se ne počuti krivo za to, da se poskušaš imeti tudi ti lepo in da to ne vključuje nujno tudi koga drugega!

Hmmmm, tvoj odgovor mi je dal mislit.
Imaš kar prav, samo zdaj moram to še uresničiti.

Ja, še en moj feler. Vedno poskušam sama rešiti vse. Takoj, ko pridem do problema, ga že rešujem. Kar samo po sebi ni napaka, ampak včasih je dobro predati zadeve v roke še komu drugemu. In mu zaupati.
Tako pa se mi včasih zdi, da nosim vse tegobe na svojih plečih. Kar JE moja napaka.
Predati se … Težko!

jaz imam isto težavo. Ravno ta vikend sem skoraj obležala, full me grlo boli.
Jaz omagam že v četrtek zvečer, petek komaj oddelam vse obveznosti, in ponavadi grem ob petkih
zvečer spat z otrokoma že ob 20h.
Nekaj bo treba spremeniti, ker tako ne gre več.

Moje skromno mnenje je, da si med tednom samo domišljate kako hudo naporno in stresno delo opravljate. Najbrž ste zelo malo obremenjene in se tako prav dosti ne utrudite. Ne znate pa svojega dela objektivno ocenit. Sama imam po službeni dolžnosti možnost videvat najrazličnejše službe od blizu in prav vidi se, kako so tam, kjer so najmanj obremenjeni, najbolj prepričani v svoje neizmerno delo.

Je že tako. In potem pride vikend, ko človek čisti, kuha, nakupuje, pere, lika, vmes pa mora še najti čas za družinski izlet. Vse to je sicer psihično dokaj malo stresno, vendar človeka to utrudi, če med tednom ni navajen delat.

Verjemi, to počnem tudi med tednom. Razen družinskih izletov. Pade pa kakšen sprehod ali skupno delo na vrtu.

Bolj glupega odgovora pa še ne.

Bolj glupega odgovora pa še ne.[/quote]

HAHAHAHAHAHA! a res bolj glupega odgovora še ne?

No, naredimo preizkus: vpiši v iskalnik po avtorjih Zlatolaska in kar poglej kako s polno paro dela v službi….

Samo v glavi. V resnici pisari na MON.

To je moj point. Če je pa moj odgovor glup, pa naj bo. Objektivna pa ni kaj preveč. Človek ki pisari na MON s frekvenco ki jo ima ona (ob vseh možnih urah (predvsem) dopoldneva – ko je kao v službi, in popoldneva, ko kao laufa naokoli, puca, pere ipd) – tak človek SE PAČ NE PRETEGNE.

Virtualno me zasleduješ. Dejansko pa nimaš pojma o meni.
Kako veš, kdaj sem v službi? Misliš, da vsi delamo od 7 – 15? Ja, pravljica!

In zakaj ti nisi registrirana?

Virtualno me zasleduješ. Dejansko pa nimaš pojma o meni.
Kako veš, kdaj sem v službi? Misliš, da vsi delamo od 7 – 15? Ja, pravljica!

In zakaj ti nisi registrirana?[/quote]

Daj no, forum je anonimen, zakaj bi se registrirala? In tudi če bi se? Kaj to spremeni? Dejstvo je tako, da se te zasledi ob vseh možnih urah dneva, kar pač izkazuje to, da imaš precej prostega časa. Moje opažanje, v dolgoletni uporabi forumov je tako, da za en odgovor v kateri koli temi, človek porabi vsaj 15 do 20 minut zato, da pregleda novosti na strani in še dodatnih 5 do 10 (in več) minut, da odpiše v eni ali več temah. To pomeni, da na vsako objavo gre v “nič” vsaj pol urce. In to ni preobremenjenost, kvečjemu izkazuje, da pač življenje in delo ne gresta tako hudo na “polno paro” kot to skušaš predstavit ti.
In vem kaj sledi po branju teh besed: “ja, saj ti isto počneš”. Ja, res je. Ampak v tej zgodbi nisem jaz tista, ki jamram.