kako preživite čez mesec tisti ki delate za minimalno plačo ali še to ne in imate najem
Kolikor imaš, toliko zapraviš… Več ne moreš, ker nimaš, manj pa nočeš, ker je vse nujno kupit… Če greš 1x na teden na pico, se ti zdi to minimum, če greš 1x na leto, se ti pa zdi, da si si nekaj privoščil. Kaj za tistega, ki gre 1x na teden, pomeni nekaj si privoščit? Nekaj več, pač. In za to gre nekaj več denarja… Noben od njiju pa ni pretirano srečen. Vsak bi rad nekaj več. A ne?
Težko in še enkrat težko. Samo delo kljub minimalni plači zelo naporno. Pa te še v službi tlačijo dol do onemoglosti in nimaš druge izbire kot da prenašaš. Če uspe, ne sem narobe povedala. enostavno si primoran še dodatno kaj delati (čišenje, likanje, bilo kaj…). Drugače ne gre.
Dobiš plačo in najprej plačaš položnice in najemnino. Če tega ne plačaš najprej imaš probleme z lastnikom in kaj hitro lahko ostaneš na cesti. Torej najprej te stvari in zato hladilnik ostaja velikokrat prazen.
Jaz sem napisala, da mi je ostalo 22€ od plače. In kaj se je zgodilo. Marsikatera tukaj na monu tega ne verjame. So se spraševale kako živimo in kdo nam vse pomaga, da je to nemogoče.
Nihče in še enkrat nihče ne pomaga. Težko je nekomu razumeti, da vsi pa le nimamo zaledja staršev in sorodnikov. In da je življenje prekleta borba. Ko prideš v en začaran krog iz katerega ne moreš.
Pomagaš si sam, z upanjem, dodatnim delom, idejami. Kako dolgo pa lahko traja, da ne pregoriš. Tega ne smeš razmišljati.
Enostavno te žene misel in upanje, da nekoč se ti bo odprla ena pot, kakšna priložnost, ki bo malo razbremenila življenje.
Eni bodo danes jedli kakšne pregrešne specialitete, drugi kruh in margarino. Bistvo tega je, da bomo vsi siti.
Ko je že govora o pomoči in praznem hladilniku. Jaz vsaj zase vem, da bi pomagala komu napolnit hladilnik, če bi sam imel voljo kaj za to narediti. Pa sem žal z leti ugotovila, da ko to omeniš postaneš takoj izkoriščevalec in še marsikaj hujšega. Mi si več ali manj vse pridelamo na njivah kjer je prostora za nahranit še marsikatero družino, če bi v svoji brezposelnosti le imela voljo kaj narediti. Do danes še nisem naletela na takega. Krompir za celo leto, če ga pomagaš posadit in oplet….pa te gledajo kot, da si največji kriminalec. Je praktično ni zelenjave, ki bi jo lahko nekdo imel zastonj z malo dela in truda….je pa res, da potem zmanjka časa za telenovele in jamranje.
To seveda ne leti nate kot ne na kogarkoli osebno. Saj se ne poznamo. Mogoče pa vseeno v razmislek, da se do hrane, da priti, če je le volja za delo.
Ko je že govora o pomoči in praznem hladilniku. Jaz vsaj zase vem, da bi pomagala komu napolnit hladilnik, če bi sam imel voljo kaj za to narediti. Pa sem žal z leti ugotovila, da ko to omeniš postaneš takoj izkoriščevalec in še marsikaj hujšega. Mi si več ali manj vse pridelamo na njivah kjer je prostora za nahranit še marsikatero družino, če bi v svoji brezposelnosti le imela voljo kaj narediti. Do danes še nisem naletela na takega. Krompir za celo leto, če ga pomagaš posadit in oplet….pa te gledajo kot, da si največji kriminalec. Je praktično ni zelenjave, ki bi jo lahko nekdo imel zastonj z malo dela in truda….je pa res, da potem zmanjka časa za telenovele in jamranje.
To seveda ne leti nate kot ne na kogarkoli osebno. Saj se ne poznamo. Mogoče pa vseeno v razmislek, da se do hrane, da priti, če je le volja za delo.[/quote]
Lepo se sliši, ampak danes je to težko. Sicer ne delam za minimalca, delam pa v turnusu, zjutraj grem od doma ob 6-ih, pridem ob 16-ih (delo+vožnja), popoldne grem od doma ob 14-ih, pridem ob 22-ih, potem pa še delo ponoči, kar pomeni da dopoldne spim, pa še sobote, nedelje, prazniki. Da bi komu pomagala delati na njivi, bi morala vzeti dopust, kar je pa spet tako, da bi kakšne 1-2 meseca prej morala točno vedeti kdaj. Torej julija ali avgusta mi rečete: 21.septembra bomo pobirali in jaz rezerviram termin. Bi to šlo?
Ko je že govora o pomoči in praznem hladilniku. Jaz vsaj zase vem, da bi pomagala komu napolnit hladilnik, če bi sam imel voljo kaj za to narediti. Pa sem žal z leti ugotovila, da ko to omeniš postaneš takoj izkoriščevalec in še marsikaj hujšega. Mi si več ali manj vse pridelamo na njivah kjer je prostora za nahranit še marsikatero družino, če bi v svoji brezposelnosti le imela voljo kaj narediti. Do danes še nisem naletela na takega. Krompir za celo leto, če ga pomagaš posadit in oplet….pa te gledajo kot, da si največji kriminalec. Je praktično ni zelenjave, ki bi jo lahko nekdo imel zastonj z malo dela in truda….je pa res, da potem zmanjka časa za telenovele in jamranje.
To seveda ne leti nate kot ne na kogarkoli osebno. Saj se ne poznamo. Mogoče pa vseeno v razmislek, da se do hrane, da priti, če je le volja za delo.[/quote]
Lepo se sliši, ampak danes je to težko. Sicer ne delam za minimalca, delam pa v turnusu, zjutraj grem od doma ob 6-ih, pridem ob 16-ih (delo+vožnja), popoldne grem od doma ob 14-ih, pridem ob 22-ih, potem pa še delo ponoči, kar pomeni da dopoldne spim, pa še sobote, nedelje, prazniki. Da bi komu pomagala delati na njivi, bi morala vzeti dopust, kar je pa spet tako, da bi kakšne 1-2 meseca prej morala točno vedeti kdaj. Torej julija ali avgusta mi rečete: 21.septembra bomo pobirali in jaz rezerviram termin. Bi to šlo?[/quote]
Seveda je težko. Tudi nam je težko. Ampak dejstvo je, da imamo hladilnik poln kar je bistvena razlika in na kar sem odgovarjala. Mi tudi hodimo še v službe in se pač prilagajamo en drugemu.
Tudi zate predvidevam, da ne delaš vedno do 16ih, da ne delaš vseh vikendov itn. Saj ni samo pobiranje. Zelenjavo je potrebno posadit, okopat, vsake toliko oplet in na koncu ali sproti pobrat. Razen sajenja in pobiranja se vse dela, ko je čas. Pred službo, po službi, med tednom ali za vikend. Kakor je čas, volja, zdravje. Pa da ne bo tega kdo vzel za slabo. Ne iščemo delovne sile in ne želimo nikogar izkoristiti. Hotela sem le podati pogled iz druge strani in mogoče ponudit komu v razmislek kako si lahko napolnimo hladilnik z malo volje in truda. Zame je to bolj medsebojna pomoč, ki je trenutno tako aktualna 🙂 Sem skoraj prepričana, da vsaj zdrav človek danes ima možnost ne biti lačen in ne jesti le kruha in vode kot je zgoraj napisano.
Se sprašujem in sprašujem, kje za vraga dobite zastonj vrtec.
Jaz sem brezposelna (brez nadomestila in brez socialne podpore), moj dobi minimalca, smo 4 članska družina (vrtec+šola), ampak vrtec vseeno morm plačvat, sicer najmanjše kar je možno pa še vedno gre 45 EUR.
Hvala bogu, da nimava kredita in najema, drugače bi nas scvrlo takoj.
Nas je 5, oba z možem imava skupaj 2000 EUR, eno šoloobvezno dete (okoli 65 EUR mesečno), eno v drugi skupini vrtca (180 EUR) in nekaj tedensko dete. Mesečni stroški za vse stvari so 1000 EUR, pod to vsaj pozimi, ko imamo mesečno po 180 EUR za kurjenje, ne pridemo. Pa smo kar skromni. No, sedaj sem na porodniški, imamo še 250 EUR manj prihodkov. Ven gremo mogoče enkrat mesečno jest, otroci vse ponosijo drug za drugim, veliko oblačil zanje kupujem na Sezamovem sejmu, edino kredita res nimava, tudi na počitnice hodimo po vikendih staršev ali kolegov, da malo prihranimo, zelenjave dosti pridelamo sami itd.
Vsi se strinjamo, da so danes razmere zelo težke, izredno neprijazne in verjamem, da marsikdo zelo, zelo težko preživi. Ravno včeraj mi je hčerka razlagala, kako njena prijateljica težko živi. Študira, zraven pa kelnari, ker je edina, ki prinese nekaj denarja v hišo, brat je brezposeln, tudi mama, ki je zbolela na očeh in ne more delat, nima nikakršnih dohodkov. Povedala ji je, da jo je sram, ker hodijo po hrano na Karitas in Rdeči križ, da imajo vsaj nekaj hrane. Zelo me je presunlo.
To je eno, drugo pa je, da marsikdo se ne znajde, ne zna, ker to nikoli ni počel in kaj dosti videl in še marsikateri razlog je, da ljudje ne znajo izkoristit določenih stvari. Ravno zdaj ko je kriza, je priložnost, da se naučimo živeti z naravo in potegniti iz nje kar največ.
Jaz sem že pred zdavnaj ugotovila, da najboljše stvari so ravne tiste, ki so preproste in enostavne. Ne rabim nikakršnih dragih ali vrednih stvari, pa sem zadovoljna in sita. Imamo majhen vrt in na njem predelamo skoraj vse, kar pač rabi 3-članska družina.
Mislim, da bi se morali usmeriti v to, kako ljudi naučit preživet z malimi sredstvi, si pridelat kar se da doma, pa četudi nimate vrta, se da marsikaj posadit v lončke in korita in že tisti občutek, da se trudite in da ste naredili nekaj koristnega vam polepša življenje.
Iščite srečo v malih stvareh.
Mislim, da bi se morali usmeriti v to, kako ljudi naučit preživet z malimi sredstvi, si
ko boš dobila 650€ oplače, od katere boš morala živeti ti in dva srednješolca,
preživnine nič, ker še izvršba poteka,
pa 125€ otroških dodatkov,
hkrati pa plačevala najemnino 280. komunala v zimskih mesecih čez 200 – ti niti malih sredstev ne bo uspelo obdržati,
mi že vemo, da moramo biti z najcenejšim zadovoljni,….