Psihiatri ali ….
Imam zelo slabe izkušnje s psihiatri. Predvsem to, da nikoli nimajo časa, da se jim vedno mudi, da samo recepte pišejo, ne zanimajo pa se za človeka, ki sedi pred njim. Sem mislila, da je psihiater človek, s katerim naj bi se pogovoril o svojih stiskah, težavah… Ampak tam si obravnavan samo kot odjemalec tablet. A se tudi vam zdi tako?
Se strinjam!
V ožjem krogu prijateljev smo imeli tak primer. Nihče se ni poglobil v primer, prijatelj je dobival nova in nova, močnejša zdravila…samo še slabše je bilo. Pred mesecem je hotel storiti samomor, neznosno je noralo biti, komaj so ga rešili…in sedaj…spet so ga dobili v roke nesposobni psihiatri…edina pot z urgence je bila tja.
Nova zdravila. nikoli več ne bo dober.
Jaz nimam več zaupanja vanje. Verjamem, da smo ljudje kompleksna bitja, da je vsak zgodba zase, ampak…da človeka dobesedno naphajo z zdravili (poskusni zajčki), ne da bi odkrivali tudi vzroke, zakaj je do motnje prišlo in nudili tudi drugačno, ne samo farmakološko podporo, je zame en velik šit.
Psihiatra bolj zanima kakšno duševno bolezen imaš…. ko vidi kakšne so težave, predpiše terapijo s tableti in/ali s psihoterapijo. Če se želiš samo “pogovoriti” prosi za napotnico psihologa, ta je tisti, ki posluša, svetuje, analizira itd. Malo ste premal osveščeni kdo je kdo in za kaj deluje se mi zdi.
A si že bila kdaj pri psihiatru? Prideš na ponovni pregled, po treh mesecih in ti v dveh minutah postavi vprašanje (s čim bolj osladnim izrazom na obrazu!): “Kako?” Obenem pa že piše recept za naslednje tri mesece, ko boš spet moral na dve-minutni pregled. Če boš pa na ta osladni: “Kako?” odgovoril, da ne preveč dobro, se bo spremenilo samo to, da bodo na receptu močnejša zdravila.
A je to normalno?
A si že bila kdaj pri psihiatru? Prideš na ponovni pregled, po treh mesecih in ti v dveh minutah postavi vprašanje (s čim bolj osladnim izrazom na obrazu!): “Kako?” Obenem pa že piše recept za naslednje tri mesece, ko boš spet moral na dve-minutni pregled. Če boš pa na ta osladni: “Kako?” odgovoril, da ne preveč dobro, se bo spremenilo samo to, da bodo na receptu močnejša zdravila.
A je to normalno?[/quote]
Glej, jaz že dve leti hodim k prihiatru in psihologinji in oba sta v redu. Če ti ne ustreza ga pač zamenjaj, saj menda ni edini. Zakaj ne vprašaš, če pri tebi pride v poštev psihoterapija? Naj ti napiše napotnico še za psihologa.
Tudi jaz sem se enkrat obrnila po pomoč na psihiatrinjo in bila razočarana. Spraševala me je, si zapisovala mi predpisala HELEX in na koncu rekla da to ni nič.
100 x pa se moram zahvaliti mojemu osebnemu zdravniku, ki me je vzel resno in mi pomagal iz velike stiske. On je moj najboljši psihiater. On me posluša, me bodri, predpiše zdravila in od njega se vrnem že na pol zdrava, pol pa naredijo še antidepresivi.
Taka je moja iskušnja s psihiatrijo.
Tak specialist ni psihiater, temveč psihoterapevt.
Ali pa vsaj psihiater z dodatno psihoterapevtsko izobrazbo. Sem ter tja tudi specializirani psiholog – odvisno je predvsem od težave oz. problema.[/quote]
A je potem psihiater res samo receptopisec?[/quote]
Kolikor vem, to ravno ne, je pa specializiran za bolezni in ne osebnostne probleme. Vsaj ne v detajle.
Razen tistih, ki so zraven tudi psihoterapevti.
Verjetno obstajajo bolezni, ki jih je treba ugotoviti in pozdraviti tudi z zdravili in se kažejo kot psiho problemi/simptomi. Vendar če je zadeva kombinirana in ima vzroke (tudi) v psihi, kar potem vpliva na telesno kemijo – samo zdravila niso dovolj.
Oz. natančneje – so dovolj da pomagajo, vendar ne rešijo problema in stanje se lahko vleče.
Takrat pa mislim, da se je pametno lotit tudi psihoterapije oz. iti vsaj na posvet s par strokovnjaki (psihologi, klinični psihologi in psihoterapevti) da ti povedo kaj lahko naredijo oz. pomagajo).
Pa dobro je vedeti, da jih veliko dela samostojno in niso na napotnice.