štepanje otrok in razplojevanje
Zdej pa ti meni razloži čar številčne družine v kateri je vsaj en od staršev brezposeln, ta drugi ima mizerno plačo, živijo v kakšni po možnosti stari neogrevani kolibi, hrane ni niti za polovico otrok dovolj, mama je spet noseča…..no daj, razloži, kje je tukaj kakšen čar???
Da smo si na jasnem…nimam nič proti, če imata dva 25 otrok, če jih le lahko preživljata in jim nudita vsaj osnovne dobrine (=beri topel dom, prehrana, oblačila).
Meni pa grejo bolj na živce pari brez otrok, tisti, ki jih nočejo, ker so preveč komot in jih otrok(ci) motijo. Ni pa potrebno izključno samo materialistično pojmovat smisel za veliko družino. V bivši Jugoslaviji smo bili skoraj vsi reveži, pa so ravno tako eni pari imeli samo enega ali nobenega otroka ali pa tri in več. Moderne so bile tudi matere samohranilke, ki se jih je pedenalo od spred in odzad. V bistvu, ljudje, ki ne marajo imeti več kot enega otroka, v bistvu imajo otroka kot svoj status in za potrditev, da so sposobni reprodukcije. Čisti egoizem, ki nima veze s tem, kako žćivi potem otrok.
Pa kontracepcija je tut že kakih 40 let kar zelo dostopna!!!!
Meni grejo tut na živce starši, ki nimajo pojma kako je vzgajat otroke. Ker v tako številnih družinah, otroci vzgajajo eden drugega, mlajši nosijo ponošene cunje starejših, itd. za bruhat.
Za moje pojme lahko dva zaposlena starša s solidnimi plačami gor spravita dva do največ tri otroke. In tako bi moralo biti.
razmišljam enako…se mi smilijo otroci zaradi nespametnih in neodgovornih staršev :([/quote]
Ampak verjemite, da bodo takšni otroci dosti bolj pripravljeni na življenje, ko odrastejo, da bodo mnogo manj razvajeni, kot pretežna populacija in da bodo znali poprijet za delo in se ne smilit samim sebi. Plod “odgovornih in pametnih” staršev so pa razvajeni mamini sinčki/hčerkice, ki si še kosila ne znajo skuhat in dat gat prat, ko mamice ni doma. Vsaka medalja ima dve plati. Življenje v pomanjkanju prinese tudi koristne izkušnje za nadaljnje življenje. Pa ne govorim o nekih ekstremih, npr. 10 otrok pa nobene plače pri hiši itd, ampak da bi pa zdj moral razmišljat vsak starš, da lahko ima samo toliko otrok, kolikim bo lahko kupil računalnik, motor, avto in zgradil hišo, je pa tudi že pretiravanje. Pa da ne bo pomote, sama imam samo 2, ampak vseeno govorim iz izkušenj- svojih in tistih, od mojih bližnjih.
Otroci iz velikih družin so seveda manj “razvajeni” – običajno v materialnem in skoraj redno tudi v čutvenem smislu.
Mama in oče sta pač le ena, in če je družina večja in je v maminem naročju ves čas kak dojenček, težko prideš na vrsto za samo svoj čas..
Zaradi čakanja na “svojih pet minut” v veliki družini in zatajevanja svojih potreb so ljudje iz velikih družin običajno tudi vsaj malce čustveno pohabljeni.
So pa seveda ti otroci tudi bolj odgovorni in znajo delati veliko več stvari, kot jih je potrebno znati denimo edincem – ti pa lažje razvijejo svoj individuum, četudi gre to lahko do skrajnosti samotarstva in asocialnosti.
Ljudje iz večjih družin so vseeno morda bolj nestrpni in hitreje planejo po – čemerkoli (materialnih stvareh, hrani…)
Prihajam iz “manjše” večje družine (4 otroci), mož pa je imel tudi 4 sorojence, zato je to razmišljanje otroka iz večje družine, ki si je ves čas odraščanja želel imeti nekaj svojega miru in zasebnosti, več otroštva in manj del, ki bi jih pravzaprav morali opravljati odrasli.
Svet bi bil veliko lepši, če bi se nekateri manj vtikali v druge in sodili in bi namesto tega raje pometali pred svojim pragom. Pa ne le glede teme o tujih otrokih in družinah![/quote]
Nisem želela zgolj kritizirati ali pametovati.. Jasno mi je, da ima vsak posameznik svojo zgodbo in svoje razloge. Jih pa poznam v svoji okolici kar nekaj takih, ki so otroka spočeli z namenom rešitve neke situacije. Od tega, da so ženske želele z nosečnostjo privezati partnerja nase, do tega, da so upali na večjo socialno pomoč, pa spet do takih ki so zanosile zgolj na željo partnerja.. In se sprašujem kakšne so potem zgodbe teh otrok.
Čeprav je po drugi strani popolnoma res, da je težko določiti kateri je sploh “pravi” razlog za spočetje otroka.
Kdo je bil revež v Jugoslaviji?
Če si nekdo ne želi otrok je prav super, da jih nima. Bi moralo biti več takih, ne pa da ima folk otroke, ki jih potem zlorabljajo in zanemarjajo.
Nisem pa vedela, da so bile moderne matere samohranilke?!?
Jaz sem ena od njih, pa ti povem, da me nihče ne pedena ne spred ne zad. Žal nikoli ne veš, kaj ti bo prineslo življenje…
Glej komandir, saj imaš “po svoje” prav. Ampak se je zgodilo in se še, da nek par ne more imeti več otrok. Včasih ni bila medicina tako napredna, da bi lahko nek par imel več otrok, ni in ni ratalo drugič po naravni poti. Govorim za 40, 30 let nazaj. Skoraj ne poznam para, da je zaradi dokazovanja, da je lahko produktiven, imel samo enega otroka. Verjemi, da nas je bilo mnogo, ki smo bridko jokali, ko smo naravno splavljali in tedaj zdravniki niso vedeli zakaj in nam niso znali pomagati. O egoizmu ni bilo govora.
Bi človek pričakoval, da se boš opravičil zaradi takega vehementnega natolcevanja.
Dej no dej, a še nisi ugotovila, da jih imajo zato, da boš imela kej pokojnine? ker če ne bo zadosti otrok, je ne boš imela. Menda. Zatorej, bodi vesela, da plačuješ številne prispevke, ki gredo zato, da bodo le-ti otroci odrasli in ti bodo vrnili tako, da bodo delali in odvajali zate pokojnino …[/quote]
meni se bolj zdi, da se bo kaj kmalu kakšna generacija uprla in ne bo več hotela plačevati pokojnin. samo predstavljaj si, pred leti so 3 zaposleni plačevali za 1 pokojnino, v prihodnosti bo kmalu obrnjeno – en zaposleni bo za za 3 pokojnine. se mi prav smilijo današnji otroci, kaj jih čaka – horda zoprnih, pootročenih, zahtevnih starostnikov.
po mojem bo generacija sončkov tako medgeneracijsko solidarnost kmalu zavrnila – ki je navsezadnje solidarnost samo do današnjih starejših, za mlade namreč ne bo ostalo drugega kot dolgovi.
razmišljam enako…se mi smilijo otroci zaradi nespametnih in neodgovornih staršev :([/quote]
Ampak verjemite, da bodo takšni otroci dosti bolj pripravljeni na življenje, ko odrastejo, da bodo mnogo manj razvajeni, kot pretežna populacija in da bodo znali poprijet za delo in se ne smilit samim sebi. Plod “odgovornih in pametnih” staršev so pa razvajeni mamini sinčki/hčerkice, ki si še kosila ne znajo skuhat in dat gat prat, ko mamice ni doma. Vsaka medalja ima dve plati. Življenje v pomanjkanju prinese tudi koristne izkušnje za nadaljnje življenje. Pa ne govorim o nekih ekstremih, npr. 10 otrok pa nobene plače pri hiši itd, ampak da bi pa zdj moral razmišljat vsak starš, da lahko ima samo toliko otrok, kolikim bo lahko kupil računalnik, motor, avto in zgradil hišo, je pa tudi že pretiravanje. Pa da ne bo pomote, sama imam samo 2, ampak vseeno govorim iz izkušenj- svojih in tistih, od mojih bližnjih.[/quote]
A če ima nek npr. dobrostoječ par samo enega ali dva otroka, ki jima omogoči več kot zgolj preživetje (malo bolj udobno življenje, pa med počitnicami več kot samo en teden apartmaja na hrvaški obali, pa kakšno malo boljšo cunjo, smučanje, kakšne jezikovne tečaje (celo v tujini!), dober računalnik …), le kje je logika, da tak otrok ne bi znal kaj skuhat/pospravit in ne bi bil pripravljen na samostojno življenje, ko odraste? Kot da vse znanje človeštva izhaja iz revščine, no!
Ne, nasprotno, mnogo stvari, ki človeku bogatijo življenje (pa ne v materialnem smislu) in mu dajejo določena znanja, je treba plačat.
In, mimogrede, razvajenčki so lahko tud v familijah, kjer imajo zgolj za preživetje. Ne vem, zakaj bi pa taki otroci kar po defaultu bli super pridni, kuhali, prali, pospravljali, pa bli še perle v šoli zraven …