Poznate ljudi, ki so kao vaši prijatelji, sodelujejo z vami in ste si vsake toliko zaupni z njimi, potem pa pride obdobje, ko vas praktično ignorirajo, pustijo na cedilu in tiste bližine na lepem ni več. Ko se odmaknete, zadostuje par prijaznih besed, pa pozabite na prizadetost. Nekoč to ni zadostovalo, bili so dolgi pogovori, a potem je bilo spet isto.
To se mi je dogajalo in se še dogaja s parimi ljudmi. Z eno tako ‘prijateljico’ nimava več stikov, takega spremenljivega vedenja sem imela dovolj, en ‘prijatelj’ me pa še vedno uspe prepričati, čeprav sem potem vedno znova razočarana. Saj imam okoli sebe tudi ljudi, na katere se lahko zanesem, samo takole vedenje me prizadane in jezna sem sama nase, da ne zmorem dovolj hitro prekiniti s takimi ljudmi. Ne vem, zakaj se družim s takimi ljudmi.

morda jim prevec najedas,eni ljudje so vampirji ,ki popijejo vso energijo..
ko te zacne nekdo ignorirat pa se mu nisi zameril s cim posebej,je odgovor ponavadi le ta-energetski vampirizem.

Imaš kar nekaj takih ljudi ja, ne samo ti. Eni so pravi sebičneži, sedaj ko se ločujem, komaj ugotavljam, kdo so sploh bili moji pravi prijatelji. Kaj hočeš, takšno je življenje hehe 🙂 Ne se sekirat okoli tega. S takšnimi greš tu pa tam na kavo, se vseeno družiš, ne iščeš pač v njih tolažbe, enako vračaš nazaj. Saj ni treba stikov prekiniti, le odnos. To niso prijatelji, to so znanci…..

Jaz se pa strinjam z Monico.

Ena od mojih znank je taka. V teh kao “zaupnih” pogovorih je trda ko šus, brez vsakega humorja. Pa dolgo časa človeku med vrsticami skušaš povedati, naj se že vendar malo skulira. Pa nič od nič. Potem ti to seveda presede in se odmakneš, ker ti spije vso energijo. Ona si to verjetno interpretira kot ti – “praktično ignorirajo, pustijo na cedilu in tiste bližine na lepem ni več”. Ampak tudi ona verjetno ne pomisli, da je sama kriva, še posebej, če se to redno dogaja še s kom drugim, ne samo z eno osebo.

je velika razlika med sebicnezem in ener.vampirjem..kako jih jaz prepoznam..sebicnez me klice ko kaj rabi,samo takrat drugace ga niti ne zanimam pretirano..prijazen in prijateljski je tocno toliko casa dokler ne doseze zeljenega,ko to doseze izpuhti v zrak,do naslednjic ko spet rabi pomoc,takrat je spet prijateljski,vedno pripravljen prisluhniti,ni mu skoda casa itd..
jaz jim pravim lovilci drobtinic,da bi spekli pogaco..

ener.vampir je pa druga zgodba..najeda in najeda s svojimi tezavami,za katere pa ce globje pogledas ne naredi nic za temeljno spremembo,spremembe so zgolj povrsinske,ki pa zbledijo in potrebno jih je obnavljati(ponavadi je delavec kar prijatelj,ki mu vampir izpija energijo),je zelo ranljiv,ob enem pa ima tako moc da te osusi -izpije,je pripravljen pomagat,bolj redko pa prisluhnit..
ko clovek ne more vec enostavno pobegne takemu prijatelju,ker ne zmore vec.

Monica, mislim, da nisem energetski vampir – tudi take poznam, me utrudijo. Če bi bila energetski vampir, me, ko se odmaknem, ne bi vabili nazaj, bili prijazni itd. Pa tudi več poslušam, kot govorim. Boljši opis je tisti, da imam opraka s sebičneži.

Jaz sem tudi mnenja, da imaš opravka s sebičneži. K vampirjem se jaz sploh ne vračam 🙂

Imam par prijateljic, s katerimi smo v kontaktu tedensko, pa par takih, kjer so stiki (zaradi različnih razlogov) bolj občasni. Stiki se dajo ohranjat na različne načine, ni nujno skoz čepet skupaj.

(friends are like stars, you don’t always see them but you know they are there …)

Samo problem mi je doseči, da me sebičnež ne bi prizadel, ko izpuhti, ko dobi tisto, kar rabi. Očitno padam na prijazne besede.

Samo problem mi je doseči, da me sebičnež ne bi prizadel, ko izpuhti, ko dobi tisto, kar rabi. Očitno padam na prijazne besede.[/quote]
veliko nas je ki pac padamo na prijazne besede,nisi izjema..ko te bo naslednjic sebicnez ignoriral,se mu ne javi vec ko bo znova zelel vspostaviti kontakt,ce ga srecas reci da nimas cajta,da se ti zelo mudi.scasoma odnehajo sami.